Nabirka za Sveto deželo 2021: Pomagajmo kristjanom na svetih krajih
Andreja Červek – Vatikan
Nabirka za Sveto deželo bo letos ponovno potekala na veliki petek, 2. aprila, potem ko je lansko leto zaradi pandemije covida-19 bila prestavljena na september. Svetovna situacija 2020 je prekinila tudi romanja na kraje Svete dežele, kar je za tamkajšnje kristjane pomenilo veliko izgubo dohodkov. Ne moremo ne poskrbeti za svete kraje, ki pričujejo o Jezusu Kristusu, umrlem in vstalem iz ljubezni do nas, zapiše kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, v pismu, s katerim vabi k sodelovanju pri nabirki za Sveto deželo.
Kot zapiše, »ob vsakem velikem tednu postanemo romarji v Jeruzalem in motrimo skrivnost našega Gospoda Jezusa Kristusa, umrlega in vstalega«. Apostol Pavel, ki je to skrivnost osebno doživel, je v Pismu Galačanom zapisal: »Božji Sin me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (prim Gal 2,20). Kardinal doda, da kar je živel apostol, to je tudi temelj novega modela bratstva, ki izvira iz sprave in miru, ki ju je za vse narode dosegel Križani.
Sandri nadaljuje, da nas je papež Frančišek lani želel spomniti na posledice tega daru sprave in to je naredil z okrožnico Fratelli tutti. S tem besedilom nam sveti oče »želi pomagati, da bi v luči načela bratstva brali vse naše odnose in okolja našega življenja: verska, ekonomska, ekološka, politična, komunikacijska«. »Temelj tega, da smo vsi bratje in sestre je ravno na Kalvariji, na kraju, kjer je Gospod Jezus z največjim darom ljubezni prekinil mržnje, zlomil začarani krog sovraštva in za vsakega moškega in vsako žensko odprl pot sprave z Očetom, med vsemi osebami, s samim stvarstvom.«
Leto 2020 je bilo zaradi pandemije velika preizkušnja za ves svet in enako tudi za sveto mesto Jeruzalem, za Sveto deželo in za majhno krščansko skupnost, ki živi na Bližnjem vzhodu in ki želi biti luč, sol in kvas evangelija. »V 2020 so kristjani v tistih krajih doživeli izoliranost, zaradi katere so se čutili še bolj oddaljeni, izključeni iz vitalnega stika z brati po svetu. Utrpeli so izgubo dela, saj ni bilo romarjev, zaradi česar je posledično postalo težko živeti dostojno ter preživljati lastne družine in otroke. V mnogih državah so vojna in ukrepi še povečali posledice pandemije. Prav tako pa ni bilo ekonomske pomoči, ki jo vsako leto zagotavlja nabirka na veliki petek, saj je zaradi pandemije ni bilo mogoče izvesti,« spomni kardinal Sandri.
Sklicujoč se na okrožnico Fratelli tutti, zapiše, da je papež Frančišek vsem kristjanom ponudil lik dobrega samarijana kot model dejavne ljubezni, drzne in solidarne ljubezni. Prav tako nas je spodbudil k razmisleku o različnih držah oseb iz prilike, da bi tako presegli brezbrižnost nekoga, ki vidi brata ali sestro v težavah in gre mimo: »S kom se istovetiš? To vprašanje je trdo, neposredno, odločilno. Komu od teh si podoben? Prepoznati moramo precej razširjeno skušnjavo, da bi bili brezbrižni do drugih, zlasti najslabotnejših. Kar povejmo, da smo odrasli v veliko stvareh, nepismeni pa smo ostali pri zdravljenju ter podpiranju najranljivejših in najslabotnejših v naših razvitih družbah. Navajeni smo pogledati stran, iti mimo, spregledovati razmere, dokler se nas neposredno ne dotaknejo« (Fratelli tutti, 64).
»Nabirka za Sveto deželo 2021 naj bo za vse priložnost, da pogleda ne obrnemo stran, da ne gremo dalje, da ne ignoriramo situacij stiske in težav naših bratov in sester, ki živijo na svetih krajih. Če ne bo te majhne geste solidarnosti in delitve, bo za mnoge kristjane teh krajev še težje vztrajati pred skušnjavo, da bi zapustili svojo domovino, težko bo podpirati župnije pri njihovem pastoralnem poslanstvu, nadaljevati vzgojno delo v krščanskih šolah in socialno delo za revne in trpeče. Trpljenje mnogih razseljencev in beguncev, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi vojne, potrebuje prijateljsko iztegnjeno roko, ki bo na njihove rane zlila balzam tolažbe. Ni se mogoče odpovedati skrbi za svete kraje, ki so konkretno pričevanje delovanja učlovečenega Božjega Sina in darovanja njegovega življenja iz ljubezni do nas in za naše zveličanje.«
Ob tem težkem scenariju, ki je zaznamovan z odsotnostjo romarjev, kardinal Sandri ponovno spomni na besede apostola Pavla, napisane Korinčanom, ter tako povabi k solidarnosti, ki ni osnovana na filantropičnih, ampak kristoloških utemeljitvah: »Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu« (2 Kor 8,9). Po tem, ko apostol spomni na načela enakosti, solidarnosti in podelitve materialnih in duhovnih dobrin, doda besede, ki so tako kot takrat pomenljive tudi danes: »To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo« (2 Kor 9,6-8).