Kard. Kasper o Küngu: Bil je kritičen, a človek dialoga

Andreja Červek – Vatikan

Bil je zelo navezan na Cerkev in ni nikoli pomislil, da bi jo zapustil. A jo je zelo ostro kritiziral ter odpiral razprave o nekaterih temeljnih dogmah, kot je na primer papeževa nezmotljivost. Gre za švicarskega teologa Hansa Künga, kot ga je opisal kardinal Walter Kasper, nekdanji predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov. Hans Küng je umrl v torek, 6. aprila, star 93 let. Kardinal Kasper je v intervjuju za L’Osservatore Romano opisal svojo osebno izkušnjo Küngom, kateremu je od 1961 do 1964 bil asistent na univerzi v Tübingenu. Čeprav se z njegovo teološko mislijo ni strinjal, sta skozi leta ohranila odnos spoštovanja.

Teološko daleč, a spoštljiv odnos

Kasper je Künga spoznal med svojim opravljanjem doktorata na univerzi v Tübingenu konec petdesetih let. Leta 1961 je pridobil naziv doktorja teologije in takoj zatem, vse do leta 1964 bil asistent profesorjev Lea Scheffczyka in Hansa Künga. Zatem je leta 1964 odšel na teološko fakulteto v Münster, kjer je predaval dogmatično teologijo.

Kot trdi Kasper, sta s Küngom imela dober odnos in sta dobro sodelovala. Pozneje sta se oddaljila o vprašanju o dogmi papeževe nezmotljivosti in o drugih kristoloških in teoloških vprašanjih. »Spomnim se, da sem se od njega oddaljil, ko mu je Kongregacija za nauk vere leta 1979 razveljavila missio canonica, torej licenco za poučevanje teologije,« pove Kasper. To je na univerzi sprožilo pravo krizo in jo razdelilo. »V zadnjih desetletjih je najin odnos potekal v znamenju vzajemnega spoštovanja. Redno sva si izmenjavala pozdrave in voščila ob praznikih. Seveda so teološke razlike ostale, a na človeški ravni je bil odnos stalen in miren. Predvsem ob njegovem 80. rojstnem dnevu sva si izmenjala zelo lepa pisma.«

Katoličan, a na svoj način

Kardinal Kasper pojasni, da Küng ni bil samo kritičen glas do Cerkve ali nek upornik. Želel je sprožiti prenovo Cerkve in izpeljati reformo. »Imela sva skupno osnovo, kot je na primer neo-sholastična teologija, ki temelji na Svetem pismu in zgodovinskih raziskavah. On pa je po mojem mnenju šel čez – čez katoliško ortodoksijo – in torej ni ostal povezan s teologijo, ki temelji na cerkvenem nauku, ampak si je “izmislil” svojo teologijo. Kot je enkrat rekel Yves Congar, Küng je bil katoličan, a na svoj način. Kot teolog se je čutil nagovorjenega, da spremeni stvari v Cerkvi in to mu je dejansko uspelo, saj je evangelij razlagal tudi ljudem, ki so bili daleč od vere. To je bilo dobro, a njegova ekleziologija je bila preveč “liberalna”. Oddaljil se je tudi od stališča švicarskega teologa Karla Bartha, svojega velikega učitelja. A na neki točki sva se strinjala: o potrebi po ekumenskem dialogu. On je storil prvi korak na tem področju. Pa vendar sva si bila daleč in obstajale so razlike v zvezi naukom o upravičenju in službah v Cerkvi. V vsakem primeru, z njim se je lahko pogovarjalo. Bil je bojevit človek: rad je imel intenziven dialog. Med nama so ostale razlike, a nikoli nisva postala sovražnika.«

Jasne razlike med Kasperjem in Küngom niso bile samo metodološke narave, ampak vsebinske, predvsem – kot je že omenil – v zvezi z nezmotljivostjo papeža in Jezusom kot Božjim Sinom. »Ne oporekam dejstvu, da se lahko kritizira, a odvisno je, kako se svari pove,« zatrdil Kasper. »On je kritiziral na svoj način, zelo ostro, včasih neupravičeno. Govoril je v jeziku, ki so ga vsi razumeli, ko je razlagal religijo osebam, ki so bile daleč ali so se oddaljile od vere in Cerkve.«

Prispevek k medverskemu dialogu

Na vprašanje o dediščini, ki jo je Küng pustil Cerkvi, Kasper odgovori, da je pustil pomembno dediščino teološki fakulteti v Tübingenu, predvsem o vprašanju medverskega dialoga. Zaradi tega si je prislužil spoštovanje tudi zunaj Cerkve. Leta 1993 je ustanovil fundacijo Weltethos (Svetovna etika), ki je bila namenjena pospeševanju sodelovanja med verstvi s pomočjo priznavanja skupnih vrednot. Po Kasperjevem prepričanju je Cerkvi zapustil tudi druge ideje o reformi, ki so postale v Nemčiji aktualne. A kot pripomni kardinal, osebno dvomi v te reforme, in doda, da ima sam nasprotno stališče, saj je Küng zagovarjal posvečenje žensk in odstranitev celibata.

Hotel je umreti pomirjen s Cerkvijo

»Nikoli ni zapustil Cerkve in nikoli ni hotel iz nje izstopiti,« nadaljuje kardinal Kasper. »Mnogi teologi so po drugem vatikanskem koncilu zapustili Cerkev, a ne on. V globini svojega srca je bil katoličan. Njegovo obnašanje seveda ni vedno bilo takšno, a to je že druga stvar. Nikoli ni mislil zapustiti Cerkev. In to je zelo pomembno. Poleg tega se je ob koncu svojega življenja približal papežu Frančišku.« Kasper pove, da je lani poleti papežu telefoniral in mu rekel, da se Küng približuje smrti in želi umreti pomirjen s Cerkvijo. Papež Frančišek je kardinalu odgovoril, naj Küngu posreduje njegove pozdrave in blagoslov »v krščanski skupnosti«. »Zagotovo so teološke razlike ostale in se niso razrešile,« dodaja Kasper, »a na pastoralni in človeški ravni je prišlo do pomiritve. Z izvolitvijo papeža Frančiška je prišlo z njegove strani do določenega soglasja s petrinskim naukom, a ga je preveč interpretiral z idejami svojega časa. Pa vendar lahko zagotovim, da je bil željan sprave. Hotel je umreti v miru s Cerkvijo kljub vsem razhajanjem.«

Odnos med Ratzingerjem in Küngom

Ob koncu intervjuja se kardinal Kasper dotakne še odnosa med Josephom Ratzingerjem in Hansom Küngom. Ratzinger je bil dve leti in pol profesor na isti fakulteti v Tübingenu. S Küngom sta se spoznala leta 1957 in sodelovala kot teologa izvedenca na zadnjem zasedanju drugega vatikanskega koncila. »Bila sta na različnih teoloških straneh. Spoštovala sta se, a se nista strinjala. Ko je Ratzinger postal papež Benedikt XVI., je teologa povabil v Castel Gandolfo na srečanje in poglobljen pogovor o razhajanjih in tudi splošnih teoloških vprašanjih. Vzajemno spoštovanje je še vedno ostalo. Moram reči, da je Küng v preteklosti slabo govoril o Ratzingerju. In to je zame bilo nesprejemljivo. Pa vendar, verjamem, da je s strani Ratzingerja tudi v zadnjih letih spoštovanje ostalo. Vem, da je Benedikt XVI. molil zanj. Njun osebni odnos se ni prekinil.«