Nadškof Jurkovič o predstavitvi okrožnice »Fratelli tutti« v Ženevi

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Teme in udeleženci

V ospredju bodo teme bratstva, multilateralizma in miru, srečanja pa se bodo udeležili tudi predstavniki ustanov kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija dela. Zbrane bo najprej nagovoril kardinal Pietro Parolin, državni tajnik Svetega sedeža, ki bo spregovoril o tem, kako bi lahko koncept »človeškega bratstva« vplival na sodelovanje znotraj mednarodne skupnosti.
V drugem delu pa bosta obravnavani temi medverskega dialoga in socialne pravičnosti, o katerih bodo spregovorili kardinal Miguel Angel Ayuso Guixot, predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, jordanski princ El Hassan bin Talal, generalni tajnik Svetovnega sveta Cerkva Ioan Sauca in argentinski rabin Abraham Skorka, veliki prijatelj papeža Frančiška.

Vsi smo med seboj povezani kot »človeška družina«

Vsi smo med seboj povezani kot »človeška družina«, beremo v papeževi okrožnici. To je postalo še bolj jasno v tem letu pandemije, ko je postalo očitno, kako pomembno je sodelovanje med državami.

Jurkovič: kompleksnost in raznolikost človeške družine

»Z vidika opazovalca v Ženevi je razvidno prav to: kompleksnost in raznolikost človeške družine. Sprva smo imeli vtis, da so bili primeri solidarnosti med državami bolj očitni, medtem ko sedaj prav tako vidimo, da obstajajo trenutki negotovosti. Naraščajoče neenakosti in razdeljenosti med državami so postale vedno vidnejše, prav tako pa je potrebno opozoriti, da so najranljivejši manj upoštevani. To je zelo razvidno tudi iz mrzličnega kopičenja odmerkov cepiva na trgu, tako da jih imajo nekatere države celo preveč, medtem ko druge teh sredstev sploh nimajo. Prisotnost "virusa radikalnega individualizma", ki ga je Sveti oče obsodil v enem izmed svojih govorov, je tista, ki je spodbudila Sveti sedež, da okrožnico predstavi na visoki ravni, z dogodkom na temo bratstva, multilateralizma in miru. To so tri besede, ki se v Ženevi zelo povezujejo: bratstvo navdihuje Združene narode – in tudi papeža –, multilateralizem je vprašanje, o katerem se je veliko polemiziralo, in ga je potrebno vedno podpirati. V Ženevi pa je tudi središče za mirovna in razorožitvena pogajanja.«

Navdihi in dialog

Nadškof Jurkovič je v nadaljevanju intervjuja spregovoril o tem, na kakšen način lahko okrožnica Fratelli tutti vodi in navdihuje pomembne mednarodne ustanove, ki se bodo udeležile tokratnega srečanja: »Zdi se mi zelo koristno poudariti, da se prvi člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah začne z naslednjimi besedami: vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, med seboj pa morajo ravnati v duhu bratstva. Zanimivo je, da že prve besede listine vsebujejo besedo bratstvo. Zdelo se nam je zelo pomembno poskrbeti za to, da tudi navdih svetega očeta prispe točno na pravo mesto, v Ženevo, kjer je vedno potrebno ponovno prebuditi in odkriti vrednote ter ideale, ki so tako bistveni za naše tukajšnje delovanje. Dobro je poudariti, da Ženeva gosti 39 mednarodnih organizacij, od razorožitve do trgovine, od človekovih pravic do migracij. To pomeni, da gre za ogromen kapital človekovih pravic in človekovega dostojanstva. Ženeva mora, tako kot mi, verjeti ne le v navdihe, ampak tudi v moč dialoga, ki potrebuje strukture. Lahko se kritizira Združene narode – in ni jih težko kritizirati, morda je to tudi potrebno –, vendar pa je treba reči, da bi bil danes svet brez Združenih narodov verjetno veliko slabši in si ga ne moremo predstavljati brez njih. Velike ideje ter veliki navdihi potrebujejo tudi strukture, in to skušamo poudarjati in podpirati tudi v okviru prisotnosti poslanstva Svetega sedeža.«

Dialog med verstvi je nujen

Ob koncu pogovora pa je stalni opazovalec Svetega sedeža v Ženevi odgovoril na vprašanje, kako lahko verstva prispevajo k miru in razvoju človeške družine v tem zgodovinskem obdobju, zaznamovanem s pandemijo. »V zadnjem času se o tem govori pogosto in z vedno večjim prepričanjem. Rekel bi, da znotraj vere obstaja potreba po dialogu. Mogoče bi ga lahko opredelili tudi z drugimi, primernejšimi, besedami, vendar je potrebno vedeti, da gre za stvar, ki je nujno potrebna. Zdi se nam, da to prepričanje postaja vedno globlje in vedno bolj resnično. Ne gre za besede, ampak za resnično potrebo. Svet mora hoditi po poti dialoga med verstvi. Smo sosedje in prihodnost sveta je odvisna od nas, zlasti od velikih verstev, ki zlahka predstavljajo več kot polovico človeštva. To pomeni, da je prihodnost več kot polovice človeštva odvisna od kakovosti dialoga med dvema ali tremi velikimi verstvi. To so velike stvari.«