Svetovni dan starih staršev in ostarelih. Kard. Farrell: Nežnost naj je način bivanja

Andreja Červek – Vatikan

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes, 22. junija, predstavili prvi Svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki ga bomo letos obhajali 25. julija. Papež Frančišek, ki je ob tej priložnosti pripravil tudi sporočilo, je za temo izbral Jezusove besede iz Matejevega evangelija: »Jaz sem s teboj vse dni« (prim. Mt 28,20). Svetovni dan starih staršev in ostarelih bo Cerkev vsako leto obhajala na četrto nedeljo v juliju, ki je najbliže bogoslužnemu spominu Ane in Joahima, Jezusovih starih staršev.

Kard. Farrell: Po tem težkem letu je treba praznovati

»Svetovni dan starih staršev in ostarelih je praznik. Potrebovali smo ga: po tako zelo težkem letu je zares treba praznovati, stari starši in vnuki, mladi in stari,« je dejal kardinal Kevin Farrell, prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje. Po težkih mesecih pandemije se je obrnila nova stran. Cerkev nas vabi, da naredimo korak naprej, in nam govori o nežnosti. Najprej o nežnosti do ostarelih, ki jim koronavirus ni prizanesel. Po drugi strani pa tudi o »nežnosti starih staršev do vnukov, o varnem vodstvu, ki ga ostareli lahko predstavljajo mnogim izgubljenim mladim, zlasti v času, v katerem živimo in v katerem so se človeški odnosi razdrobili«. »Nežnost ni le zasebno čustvo, ki blaži rane, temveč način oblikovanja odnosov z drugimi, ki ga je treba živeti tudi v javnem prostoru. Navadili smo se, da živimo sami, da se ne objemamo, da drugi predstavlja nevarnost za naše zdravje.«

»Nežnost lahko postane način bivanja, ki se rodi iz srca, iz sočutnega pogleda, in se spremeni v misli in dejanja, prežeta s pristno ljubeznijo. Krščanstvo je sestavljeno iz čustvenih vezi, objemov in srečanj.

 Osamljenost za vernika ni nekaj normalnega, če je njegovo življenje osredotočeno na odnos z Bogom. ''Jaz sem s teboj vse dni'' – kar je tema svetovnega dne – je obljuba, ki jo je vsak med nami prejel od Gospoda in ki jo je vsak poklican ponavljati svojim bratom in sestram,« je izpostavil Farrell. Dodal je, da ima nežnost »socialno vrednost«, ki jo Svetovni dan starih staršev in ostarelih tudi želi poudariti: »Je balzam, ki ga vsi potrebujemo, in naši stari starši so lahko njegovi delilci. V družbi, ki prihaja iz pandemije razcefrana in otopela, niso potrebna le cepiva in ekonomska obnova (čeprav so temeljni), temveč tudi ponovna osvojitev umetnosti odnosov. Pri tem so lahko stari starši in ostareli naši učitelji. Zato so tudi tako pomembni.«

Kardinal Farrell je spregovoril o modrosti ostarelih oseb, kar ne pomeni, da je imajo več kot drugi, ampak da imajo »izkušenjsko modrost – modrost mnogih let življenja«. »Ostareli so s tega vidika velik vir za izhod iz krize, in sicer boljši in ne slabši. Predvsem nam pomagajo razumeti, da to, kar živimo, ni prva ne zadnja kriza, ter da je dogodek ljudi umeščen v zgodovino, ki jih presega.« Po Farrellovih besedah »ne zaničevati starejše generacije pomeni ne pustiti, da bi nas sedanjost strla. Ovire, ki jih danes živimo in ki se zdijo nepremostljive, dobijo prave razsežnosti, če nanje gledamo z dolgoročnega vidika. V tem smislu lahko izkušnja ostarelih pomaga mladim: pomaga jim brati svoje življenje na bolj odmaknjen in realen način, s previdnostjo, ki je potrebna za sprejemanje dobrih odločitev.«

Obiskati ostarele in biti Cerkev v izhodu

Svetovni dan starih staršev in ostarelih bo torej letos potekal prvič, in sicer 25. julija. Dikasterij za laike, družino in življenje je pripravil gradivo, ki ga je mogoče najti na uradni spletni strani www.amorislaetitia.va. Poleg papeževega sporočila, ki je na razpolago tudi v obliki videa, so še molitev ob svetovnem dnevu, pastoralni predlogi o obhajanju dneva, bogoslužni priročnik in zbirka papeževih misli o ostarelih.

Kot je zatrdil Vittorio Scelzo, na dikasteriju odgovoren za pastoralo ostarelih, bo svetovni dan »priložnost, da živimo Cerkev v izhodu«. Ker se mnoge ostarele osebe ne bodo mogle udeležiti dogodkov zaradi varnostnih ukrepov, povezanih s pandemijo, na dikasteriju predlagajo, naj vnuki obiščejo stare starše in jim osebno izročijo papeževo sporočilo ter naj mladi v župnijah in cerkvenih skupnostih obiščejo ostarele osebe, ki živijo na njihovem območju in jim ponesejo sporočilo: »Jaz sem s teboj vse dni.« Obiskati ostarele, ki so sami, je način, kako si povrniti kanček normalnosti in se upreti ideji, da je osamljenost usoda.

V nedeljo, 25. julija, bo papež Frančišek ob 10.00 daroval sveto mašo, ki se je bodo v omejenem številu udeležili stari starši in ostareli rimske škofije. Enako so tudi ostale škofije in župnije povabljene, da svetovni dan obhajajo z nedeljsko mašo. Maše in molitve se lahko pripravijo tudi v bolnišnicah in domovih za starejše. Poseben trenutek naj se nameni predvsem tistim ostarelim, ki so umrli zaradi covida-19.

Maria in Elena

Sicer pa sta na tiskovni konferenci spregovorili tudi Maria Sofia Soli in Elena Liotta iz Skupnosti sv. Egidija, preko spletne povezave pa še Monique Bodhuin, predsednica združenja Vie Montante Internationale.

Maria Sofia Soli, stara 88 let, je dejala, da se starejši ne ozirajo le v preteklost: »Utrujenost ali šibkost nam ne preprečujeta sanjati za naše vnuke, za prihodnje generacije. Nikoli ni trenutka, ko bi v čoln potegnili vesla ali mislila samo nase. Vsako starostno obdobje mora izražati življenje za druge. Vsako obdobje ima svoj poklic.« Izpostavila je tri stebre, o katerih papež govori v sporočilu: sanje, spomin in molitev. »Molitev je za nas starejše lahko naše služenje drugim. Ne le za tiste, ki jih poznam in so mi blizu, ampak tudi za bolnike, zapornike, žrtve nesreč in vojne. Z molitvijo lahko najdemo najboljšo pot in dosežemo številne kraje na svetu.«

Elena Liotta je kot članica »Mladi za mir« pri Skupnosti sv. Egidija podelila svojo izkušnjo obiskovanja starejših v enem od rimskih domov. Kot je dejala, je odkrila neznan svet, na videz zelo oddaljen: »Hodimo z nasprotno hitrostjo, mi se počutimo kot na začetku, oni kot na koncu. In vendar sem v prijateljstvu z njimi našla zaklad: potrebo in veselje, da se ustaviš in prisluhneš; lepoto resničnega srečanja, kjer ni distance, ki jo postavljajo družbena omrežja. Naučila sem se hoditi skupaj s tistimi, ki so bolj krhki, prilagoditi korak, ne da bi hitela za obveznostmi in priložnostmi, ki te na koncu pustijo nezadovoljnega in z notranjo praznino. V svetu, ki malikuje denar in osebni uspeh kot merilo blaginje, sem se naučila ceniti vsak trenutek, preživet skupaj s tistimi, ki te imajo radi.«