Nove znamke. Evharistični kongres, univerza, Dante, Caravaggio, pasijonisti, Bellarmino

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti

Budimpešta bo od 7. do 12. septembra letos gostila 52. mednarodni evharistični kongres. V govoru udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega odbora za mednarodne evharistične kongrese 10. novembra 2018 je papež Frančišek poudaril, da obhajati evharistični kongres v velikem in sodobnem evropskem mestu kot je Budimpešta, »kjer so evangelij in oblike verske pripadnosti postali obrobni, pomeni sodelovati z Božjo milostjo, da bi preko molitve in dejavnosti širili "evharistično kulturo", to je način mišljenja in delovanja, ki je utemeljen na Zakramentu, vendar pa se ga zaznava tudi onkraj cerkvene pripadnosti.« Na znamki za 1,15 evra je upodobljen logotip letošnjega kongresa skupaj s stiliziranim zemljevidom Madžarske. Znamka za 1,10 evra pa poleg logotipa prikazuje še obris parlamenta, ki bo gostil nekatere dogodke, ki bodo potekali v okviru kongresa. Voda, ki izhaja iz evharističnih simbolov, se izliva v Donavo, katere delta predstavlja raj na zemlji v Romuniji.

100-letnica ustanovitve Katoliške univerze Svetega Srca

1. novembra 2020 se je uradno začelo 100. študijsko leto Univerze italijanskih katoličanov, ki jo je leta 1921 ustanovil p. Agostino Gemelli. Geslo, ki so ga izbrali za obhajanje tega pomenljivega jubileja, je »Stoletje zgodovine pred nami«. Ne gre le za največjo katoliško univerzo v Evropi, ampak tudi za edino italijansko univerzo, ki se ponaša z nacionalno razsežnostjo, saj ima svoje kampuse v Milanu, Piacenzi, Cremoni, Brescii in Rimu. Znamka, ki jo je oblikoval umetnik Marco Ventura, na levi strani prikazuje pročelje starodavnega samostana sv. Ambroža, ki ga je zasnoval Bramante. Univerza ga je kupila leta 1927, čez pet let pa je postal njen glavni sedež. Na desni strani je podoba Svetega Srca Jezusovega, ki se nahaja v središču univerzitetne kapele. Izdelavo te slike je leta 1924 p. Gemelli naročil umetniku Lodovicu Pogliaghiju, njeno reprodukcijo pa prejmejo vsi študenti ob podelitvi diplom. Na sprednjem delu znamke je upodobljena še knjiga, ki predstavlja znanje, razsvetljeno z vero, ter pergament, znamenje dosežene akademske izobrazbe.

700-letnica smrti Danteja Alighierija

Ob 700-letnici smrti največjega italijanskega pesnika se Vatikanski filatelistični urad pridružuje številnemu zboru tistih, ki želijo počastiti njegov spomin s posebno filatelistično izdajo. Dante se je preko svoje najbolj znane pesnitve izkazal za »preroka upanja in za pričo žeje po neskončnem, ki je v srcu človeka.« Veliko bolje kot mnogi drugi je znal preko lepote poezije izraziti globino skrivnosti Boga in ljubezni«. Navdih za oblikovanje lističa s štirimi znamkami v vrednosti 1,15 evra je umetnik Gabriele Dell’Otto dobil v XXIV. spevu Raja, v katerem sv. Peter pesnika izprašuje o veri. Prikazan je trenutek, ko Dante skuša prvaku apostolov razložiti temeljne verske resnice; na zgornjem delu lističa je napisana tercina, v kateri pesnik opiše vero kot »iskro živo, ki bruhne v plamen z neugnano silo in kakor zvezda v meni soj razliva.« (145-147) Dantejeva prosojnost omogoča zaslutiti iskro vere, ki se širi iz srca ter postane goreči plamen, ki kakor sijoča zvezda razsvetljuje nočno nebo.

450-letnica Caravaggievega rojstva

Pred 450 leti se je v Milanu rodil Michelangelo Merisi, znan kot Caravaggio, sijajen umetnik z nemirno in burno osebnostjo, ki so jo, tako kot njegovo slikarstvo, zaznamovali kontrasti svetlobe in sence. Čeprav je kmalu postal slaven in so mu nasprotovali najmočnejši možje v Italiji, je Caravaggio navdih črpal iz najnižjih slojev in obrobja družbe. V umetnikovih delih je verska tematika združena s socialno, saj so ubogi tisti, ki razodevajo božansko. Listič, ki obeležuje 450. obletnico Caravaggievega rojstva, prikazuje sliko mučeništva sv. Mateja, ki je bila ustvarjena med letoma 1600 ter 1601 in se nahaja v kapeli Contarelli v cerkvi sv. Ludvika Francoskega v Rimu. Caravaggio je to delo podpisal tako, da je samega sebe upodobil v ozadju dramatičnega prizora, kakor da bi se pojavil izza kulise na odru. V središču slike je krvnik, tik pred umorom svetega evangelista, ki leži pod njim in ima pogled uprt v nebo, v angela, ki mu podaja palmo, znamenje nagrade, ki ga čaka v raju.

300-letnica ustanovitve pasijonistov

Kongregacija trpljenja Jezusa Kristusa letos obhaja tretjo stoletnico obstoja. Njen ustanovitelj, sveti Pavel od Križa, se je rodil leta 1694 v premožni verni družini. Vodili so ga veliki ideali in močan značaj. Pri 26 letih se je odpovedal obetavni prihodnosti ter si nadel črna oblačila in pričel življenje molitve in pokore v samoti kraja Monte Argentario. Leta 1727 je bil posvečen v duhovnika in se posvetil intenzivnemu misijonarskemu delovanju. Leta 1737 je v Monte Argentariu odprl prvi samostan pasijonistov. Vatikanska znamka, posvečena 300-letnici njihovega delovanja, prikazuje sliko sv. Pavla od Križa, ki piše pravila Kongregacije, in je shranjena v celici cerkve sv. Karla v Castellazzu Bormida. V levem zgornjem kotu je grb pasijonistov: tvori ga srce z napisom »JESU XPI PASSIO« (trpljenje Jezusa Kristusa), ki spominja na geslo ustanovitelja, nad njim pa je upodobljen križ.

400-letnica smrti sv. Roberta Bellarmina

Vatikan bo 8. septembra poleg omenjenih znamk izdal tudi letalsko pismo v vrednosti 2,40 evra. Z njim bo obeležil 400-letnico smrti sv. Roberta Bellarmina, jezuitskega teologa, pisatelja, profesorja in rektorja Rimskega kolegija. V duhovnika je bil posvečen leta 1870, na Rimskem kolegiju je poučeval apologetiko. Na letalskem pismu je upodobljena svetnikova slika, ki se nahaja na oltarju, ki mu je posvečen v cerkvi sv. Ignacija Lojolskega v Rimu. Na prostoru za znamko je grb Univerze Gregoriana: v središču je Marija z Detetom Jezusom spodaj pa napis »Sedes Sapientiae« (Sedež Modrosti), naziv, ki so ga uporabljali cerkveni očetje; pod Bellarminovo sliko je napis »Religioni et bonis artibus«, ki se nanaša na študij teologije in humanistične kulture. Ob straneh so zapisane črke AM in DG, ki pomenijo »Ad maiorem Dei gloriam« (V večjo Božjo slavo), geslo Družbe Jezusove. Na levi strani so upodobljeni heraldični elementi družine Loyola z letnico 1553, ki nakazuje začetek poučevanja filozofskih in teoloških predmetov na Rimskem kolegiju. Na desni strani pa je podoba papeža Gregorja XIII., ki je povezan z odprtjem novega sedeža Rimskega kolegija, današnje Papeške univerze Gregoriana.