Poljska: od Cerkve, ki ni bila pripravljena, k Cerkvi, ki je informirana o zaščiti mladoletnih

Marta Titaniec, don Piotr Studnicki

Poljska Cerkev je v 21. stoletje vstopila z občutkom doseženega uspeha in ponosa. Ta občutek je imel svoje vzroke v oddaljeni in novejši poljski zgodovini. Do leta 1918, celih 123 let, v katerih je bila poljska država izbrisana in razdeljena med sosednje sile, je Katoliška Cerkev za Poljake predstavljala branik svobode in je prispevala k preživetju jezika in kulture naroda, pa tudi k upanju na neodvisnost. V času 2. svetovne vojne ni manjkalo junaške drže številnih duhovnikov in katoliških laikov.

Po letu 1945, ko se je Poljska znašla na območju vpliva Sovjetske zveze, je bila Cerkev blizu ljudem, ko je skušala ohraniti samostojnost in povrniti človekovo dostojanstvo in pravice.

V takih razmerah je odraščal Karol Wojtyła – sv. Janez Pavel II. Papeževa romanja na Poljsko so prispevala k duhovnemu prebujanju Poljakov, spodbujala večanje čuta narodne enotnosti in okrepila vlogo Cerkve v poljskem družbenem življenju. V Evropi, kjer je dolga desetletja potekal proces sekularizacije, je Poljska ostajala država, v kateri so krščeni predstavljali 90% prebivalstva, od katerih je skoraj polovica redno hodila k maši, semenišča pa so bila polna kandidatov za duhovništvo. V poljski družbi je bila duhovnikova avtoriteta nesporna.

Upravičeni občutek uspeha in ponosa je otežil soočanje z resnico o zlorabah mladoletnih, ki so jih zagrešili člani klera. Težko je bilo namreč priznati, se zavedati, da so se v isti Cerkvi zgodili tudi tako strašni zločini zoper mladoletne. Zato so prve medijske vesti o spolnih zlorabah mladoletnih, ki so jih storili duhovniki, med duhovniki in laiki na Poljskem vzbudile nagonski obrambni odziv. Obravnavali so jih kot napad sovražnih medijev in še eden od izrazov boja proti Cerkvi, dobro znanega iz časov komunizma.

Katalizatorji potrebnih sprememb

Strahoten udarec za javno mnenje so bile zgodbe, ki so jih mediji odkrili o dveh poljskih duhovnikih, ki sta delovala v Dominikanski republiki: apostolski nuncij in misijonar, ki sta bila obtožena, da sta spolno zlorabljala mladoletne (2013). Pravi potres sta bila filma bratov Sekielski, ki sta bila objavljena na YouTubu: »Ampak nikomur ne povej« (2019) in »Skrivalnice« (2020). Danes moramo pošteno priznati, da je bil glas novinarjev temeljni dejavnik, ki je mobiliziral Cerkev na Poljskem za soočenje s spolnimi zlorabami.

Nič manj pomembni dejavniki, ki so vplivali na spremembo cerkvenega pristopa k drami spolnih zlorab mladoletnih, so bile odločitve Svetega sedeža in spremembe, ki so se dogajale v Cerkvi. To dokazujeta dva primera. Prvi je zgodba o pripravi dokumenta, ki opredeljuje pravila škofijskih postopkov na Poljskem v primeru obtožbe duhovnika o spolni zlorabi. Prvo verzijo dokumenta so poljski škofje potrdili že leta 2009, vendar so bila pravila zaupne narave in niso bila objavljena. Šele kot odgovor na priporočilo Kongregacije za nauk vere leta 2011 je Poljska škofovska konferenca oktobra leta 2014 sprejela in objavila dva dokumenta, ki še vedno začrtujeta linijo delovanja poljske Cerkve.

Drug primer zadeva delegate za zaščito otrok in mladostnikov, ki so odgovorni za sprejemanje prijav. Čeprav so delegate škofje in generalni redovni predstojniki imenovali že konec leta 2014, v naslednjih letih kontaktni podatki še niso bili objavljeni na uradnih spletnih straneh številnih škofij in različnih redov. Objava teh podatkov je postala splošni standard šele leta 2019, ko je stopil v veljavo motuproprij »Vos Estis Lux Mundi« papeža Frančiška.

Sramotne statistike

Proti koncu leta 2018 se je Poljska škofovska konferenca (PŠK) odločila, da bo dokončala prve statistične raziskave, ki so se začele leta 2014. Poročilo, ki je bilo pripravljeno in objavljeno marca 2019, je pokazalo, da je bilo od 1. januarja 1990 do 30. junija 2018 382 duhovnikov in redovnikov obtoženih spolnih zlorab mladoletnih mlajših od 18 let. Poročilo je tudi pokazalo, da je število naznanjenih z leti naraščalo. Na pravi val razkritij pa je opozorilo sledeče poročilo, ki je bilo objavljeno junija 2021. V 2,5 letnem obdobju, ki so ga preiskovali (1. julija 2018 do 31. decembra 2020), je prišlo 368 prijav spolnih zlorab nad mladoletnimi, ki so obtoževale 292 duhovnikov in redovnikov in so zadevale dejanja, ki so se zgodila v letih 1958-2020.

Ko je nadškof Wojciech Polak, primas Poljske in delegat PŠK za zaščito otrok in mladih, predstavljal poročilo, se je neposredno obrnil na vse žrtve in na vse ljudi, ki jih je pohujšalo zlo, zagrešeno v Cerkvi, in še enkrat prosil za odpuščanje. Med drugim je dejal: »Ko poslušamo pripovedi ljudi, travmatiziranih zaradi spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki, škofijski in redovni, po eni strani čutimo globok sram, neizmerno bolečino in sočutje. Po drugi strani smo hvaležni in izražamo svoje spoštovanje do tistih, ki so se odločili, da bodo povedali o zlu, ki so ga pretrpeli, z razkrivanjem svojih travmatičnih zgodb, pogosto šele po dolgih letih.«

Sistem pomoči v izgradnji

»Raziskava, ki je bila opravljena, kaže tudi, da Cerkev, v kateri je bilo nekoč storjeno zlo, danes postaja prostor poslušanja in pomoči, iskanja resnice in pravičnosti,« je dodal nadškof Polak. Dela so se začela 2013, ko so poljski škofje imenovali p. Adama Žaka SJ za koordinatorja PŠK za zaščito otrok in mladih. Po zaslugi njegovih dejavnosti je Cerkvi uspelo razviti integrirani sistem – lokalni in nacionalni – za zaščito mladoletnih in za pomoč žrtvam spolnih zlorab. Lokalni sistem je ključen, ker deluje v škofijah in v provincah redov. Vključuje:
(1)   Delegate in delegatke (116), ki so pooblaščeni za sprejemanje prijav zlorabe, za začetek ustreznih dejanj, ki jih zahtevajo cerkveni in civilni zakoni, in pomoč žrtvam, da dobijo psihološko, pravno in pastoralno podporo;
(2)   Pastirji (70), katerih naloga je nuditi pastoralno pomoč in duhovno oporo žrtvam, njihovim domačim in skupnostim, ki so jih prizadeli škandali, ter sodelovati pri pripravi molitvenega in spokornega dneva za greh in zločin spolne zlorabe mladoletnih;
(3)   Skrbniki (86), ki spremljajo obtoženega duhovnika, da bi mu pomagali razumeti spoštovati predpisane omejitve in mu po morebitni obsodbi pomagali spremeniti način življenja tako, da ne bo nikomur več povzročil zla;
(4)   Osebe, odgovorne za preprečevanje.

Ta lokalni sistem odzivanja in preprečevanja, ki deluje v škofijah in redovih, se podpira, krepi, nadzira in razvija na nacionalni ravni. Sestavljajo ga:
(1)  Delegat PŠK za zaščito otrok in mladostnikov (od marca 2019 je to nadškof Wojciech Polak, primas Poljske), ki je odgovoren za pravno-kanonski in organizacijsko-komunikacijski vidik;
(2)  Koordinatpr PŠK za zaščito otrok in mladostnikov (od junija 2013  je to p. Adam Żak SJ), ki je odgovoren za bistveni vidik delovanja sistema za zaščito otrok in mladostnikov pred spolnimi zlorabami;
(3)  Fundacija sv. Jožefa, ki se financira z letnimi prispevki duhovnikov in škofov (ustanovljena oktobra 2019), da bi nudila pomoč žrtvam spolnih zlorab, pa tudi da bi podpirala ustanavljanje struktur, odgovornih za boj proti spolnim zlorabam in za pomoč žrtvam;
(4)  Center za zaščito otrok (COD), ki je bil ustanovljen marca 2014 pri Akademiji Ignatium v Krakovu), ki sistem zaščite mladoletnih podpira z vzgojnimi, konceptualnimi, znanstvenimi in preventivnimi dejavnostmi za ustvarjanje varnih okolij za otroke in mladostnike.

Preizkusno področje za VELM

V zadnjem času je poljska Cerkev postala poskusno polje za uveljavljanje motuproprija papeža Frančiška »Vos estis lux mundi«. Od začetka njegove veljavnosti je bilo proti poljskim škofom začetih več kot deset postopkov preverjanja. 12 od teh postopkov je že bilo zaključenih; v enajstih primerih je bila ugotovljena malomarnost in škofom so bile naložene kazni in pokore, v enem primeru pa so bile obtožbe zavrnjene. Drugi postopki še potekajo.

Proces očiščenja, čeprav je boleč in težak za poljsko Cerkev, se nadaljuje. Marsikdo ni prizadet samo zaradi storjenega zla ampak tudi – pogosto še bolj – zaradi pristopa cerkvenih voditeljev. Proces izgubljanja zaupanja in verodostojnosti poljska Cerkev lahko zaustavi samo z vztrajanjem pri resnici, iskanju pravičnosti in sprejemanjem odgovornosti, da bo razjasnila vse zločine in  malomarnosti.

Biografiji: Marta Titaniec – predsednica upravnega odbora Fundacije sv. Jožefa Poljske škofovske konference, soustanoviteljica Pobude »Ranjeni v Cerkvi« [Zranieni w Kościele], prijateljskega telefona in Katoliškega sveta v podporo ljudem, ki jih je prizadelo spolno nasilje v Cerkvi.

Dr. Piotr Studnicki, duhovnik – direktor Urada Delegata PŠK za zaščito otrok in mladoletnih, docent na Papeški univerzi Janeza Pavla II. v Krakovu in Papeške univerze Santa Croce v Rimu.