»Znotraj Vatikana.« Papeški svet za pospeševanje enosti kristjanov
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Ustanovljen v pripravi na koncil; ekumenizem in odnos z judi
V pogovoru za Vatican News je povedal, da je bil ta dikasterij ustanovljen pred šestdesetimi leti, v pripravi na drugi vatikanski koncil, da bi delali za enost vseh Kristusovih učencev. Zaupani sta mu bili dve poglavitni nalogi: prva je pospeševanje pristnega ekumenskega duha v Cerkvi, predvsem preko molitve za enost ter ekumenske formacije. Druga naloga je pospeševanje odnosov z drugimi krščanskimi cerkvami in skupnostmi preko teološkega dialoga, bratskega srečanja ter konkretnega sodelovanja na različnih področjih. Poleg tega pa je Papeški svet za pospeševanje enosti kristjanov preko posebne komisije odgovoren tudi za odnose Svetega sedeža z judovstvom. »Prepričani smo, da je enost dar Svetega Duha, zato svoje delo priporočamo tudi molitvi vernikov, povezani v Gospodovi molitvi,« je poudaril kardinal Koch.
Pomembna vloga pred in po koncilu; priprava dokumentov
Po njegovih besedah je res, da je ta dikasterij na nek način »eden izmed najbolj pomenljivih sadov drugega vatikanskega koncila. Nedvomno je bil eden izmed poglavitnih namenov koncila, kakor si ga je zamislil sv. Janez XXIII., ponovna vzpostavitev enosti kristjanov, za kar je bilo ustanovljeno posebno tajništvo. Kljub temu pa je tudi res, da je sam koncil v mnogih pogledih sad dela tedanjega Tajništva za enost. Če samo pomislimo, da je imelo le-to odločilno vlogo pri pripravi osnutkov nekaterih ključnih koncilskih dokumentov kot so konstitucija o božjem razodetju Dei verbum, odloki Unitatis Redintegratio in Nostra Aetate in izjava o verski svobodi Dignitatis humanae. Po šestdesetih letih koncilski nauk, posebej dogmatična konstitucija o Cerkvi Lumen Gentium in odlok o ekumenizmu Unitatis redintegratio, ostaja vir navdiha in vodilo dejavnosti Papeškega sveta za enost kristjanov.«
26 let po okrožnici Ut unum sint
V nadaljevanju je kardinal spregovoril o okrožnici Janeza Pavla II. Ut unum sint, ki je izšla pred 26. leti. Gre za edino okrožnico, ki je posvečena enosti kristjanov in je »potrdila pomembne ekumenske intuicije koncila, saj je poudarila, da je pot enosti nujna pot Cerkve. Zlasti je potrdila dvojni dialog dejavne ljubezni in resnice, ki se je takoj po koncilu pričel z vsemi različnimi krščanskimi občestvi, hkrati pa je poudarila pomen duhovnega ekumenizma kot duše gibanja za enost. V zadnjem poglavju z naslovom "Quanta est nobis via" okrožnica obravnava pot, ki jo je še potrebno prehoditi. Jasno je, da je enost dar Duha, dar, ki nam je podarjen, ko hodimo skupaj, kot pogosto ponavlja papež Frančišek. Da bi prejeli ta dar, je bistvenega pomena ne le prositi zanj, ampak se je potrebno dati na razpolago ter moliti, da bi Gospod povečal našo željo po enosti, kakor je On hrepenel po njej.«
24 zaposlenih iz 13 držav
Predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov je nato predstavil delo tega dikasterija. Na njem je zaposlenih štiriindvajset oseb iz trinajstih držav, med njimi je sedem strokovnjakov, ki so odgovorni za različne oddelke. »Za naše delo je potrebno izpolnjevati vsaj tri osnovne pogoje: kompetentnost na specializiranem teološkem področju, poznavanje jezikov ter sposobnost razvijanja zaupljivih odnosov, saj sta prijateljstvo in bratstvo pomembni razsežnosti ekumenizma. Predvsem pa naše služenje terja gorečnost za enost in ljubezen do Cerkve, ki je ena, kakršno je ustanovil in želel Kristus. Ta gorečnost nas spodbuja, da neprestano študiramo, omogoča nam, da se učimo, medtem ko hodimo po poti, iščemo nove možne poti in se tudi urimo v kreposti potrpežljivosti, saj časi niso naši, ampak pripadajo Svetemu Duhu. V delo našega Papeškega sveta so prav tako vključeni njegovi člani in svetovalci, pa tudi strokovnjaki: moški in ženske, duhovniki, redovniki in laiki, ki sodelujejo pri številnih teoloških dialogih in drugih pobudah, ki se izvajajo v sodelovanju s skoraj vsemi drugimi krščanskimi veroizpovedmi.«
Molitev, prečiščenje spomina in ekumenizem svetnikov
Eden izmed poglavitnih dogodkov – ne le za dikasterij, ampak za vse kristjane –, je vsako leto teden molitve za enost kristjanov. Ob tem je kardinal Koch spomnil, da ne molimo za enost samo ob tej priložnosti, ampak med vsako sveto mašo Gospoda prosimo, naj Cerkvi podari »mir in edinost«. Po njegovih besedah duhovni ekumenizem ni samo v molitvi za enost, ampak tudi v »spreobrnjenju srca in svetosti življenja«, kakor pravi drugi vatikanski koncil. Tem vidikom je predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov dodal še naslednje tri: skupno molitveno branje Svetega pisma, prečiščenje zgodovinskega spomina ter ekumenizem svetnikov, posebej mučencev. Od vseh teh duhovnih korenin je odvisno zdravje ekumenskega gibanja tako na lokalni kot tudi na svetovni ravni.
Vzhodni in zahodni oddelek dikasterija
V nadaljevanju pogovora je kardinal Koch razložil, da dikasterij, ki ga vodi, sestavljata dva oddelka: vzhodni in zahodni. Ta razdelitev je v skladu s strukturo koncilskega odloka o ekumenizmu, ki upošteva specifičnosti izvora in stvarnosti krščanstva. »Čeprav je ekumensko gibanje eno samo, pa so problematike, ki jih je potrebno soočati v raznih dialogih, različne. Medtem ko s pravoslavnimi in vzhodnimi cerkvami delimo isto apostolsko izročilo in imamo isto cerkveno in zakramentalno strukturo, je situacija glede zahodnih cerkvenih skupnosti nekoliko drugačna in se je potrebno soočiti z dejstvom, da nimamo skupnega pojmovanja enosti. Kljub temu je dialog med kristjani v zadnjih šestdesetih letih omogočil večji napredek kot kdaj koli v zgodovini.« Kardinal Koch je spomnil na skupne kristološke izjave z vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami, s katerimi se je končalo 1500-letno obdobje polemik, ter na skupno izjavo glede nauka o opravičenju, ki je razrešila temeljne probleme, ki so bili razlog za reformacijo v 16. stoletju. Nenazadnje pa je pomembno, da kristjani drug drugega nimajo za sovražnike, ampak da se prepoznajo kot bratje in sestre v Kristusu.
Odmevi na Ekumenski vademekum
Zadnji dokument, ki ga je izdal Papeški svet za pospeševanje enosti kristjanov, je bil Ekumenski vademekum z naslovom Škof in enost kristjanov, ki je izšel decembra 2020. Kardinal Koch je odgovoril na vprašanje, kako je bil omenjeni dokument sprejet v katoliški Cerkvi ter v skupnostih drugih krščanskih veroizpovedi. »Ta dokument je v skladu s prvim poslanstvom našega Papeškega sveta, to je pospeševanje ekumenizma znotraj katoliške Cerkve, kjer je škof v prvi vrsti odgovoren za spodbujanje enosti v svoji škofiji. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo besedilo dobro sprejeto – tako v katoliški Cerkvi, kjer različne škofovske konference pripravljajo razne lokalne izdaje, kot v drugih cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so se na pobudo odzvale zelo pozitivno.«
Odnos z judi
Ob koncu pogovora pa je beseda tekla o verskih odnosih z judovstvom, za kar je odgovorna posebna komisija Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov. »Intuicija papeža Pavla VI., ki je to komisijo leta 1974 ustanovil znotraj našega dikasterija, se je izkazala za primerno, glede na to, da med krščanstvom in judovstvom obstaja poseben, "neločljivo povezan" odnos«, kot je zatrdil papež Janez Pavel II. Komisija je objavila štiri pomembne dokumente, ki so prispevali k osveščanju katoličanov glede odnosa s "starejšimi brati". Zadnji z naslovom "Kajti Božji darovi in klic so nepreklicni" je razmislek o teoloških vprašanjih, ki se nanašajo na katoliško-judovske odnose, in je bil objavljen ob 50-letnici koncilske izjave Nostra ætate. To besedilo je obogatilo in okrepilo teološko razsežnost judovsko-katoliškega dialoga, kar je še posebej potrebno, saj imajo naši odnosi predvsem verski temelj.«
