Kardinal Parolin obiskal Švico ob 100-letnici diplomatskih odnosov
Andreja Červek – Vatikan
Kardinal Parolin je obisk Švice začel v marijanskem svetišču Einsiedeln, kjer se nahaja tudi benediktinski samostan. »Einsiedeln nam pripoveduje o številnih generacijah menihov in vernikov, ki so pri Jezusovi Materi našli zatočišče in novo moč,« je ob prihodu vatikanskega državnega tajnika dejal opat samostana Urban Federer. Svetišče se nahaja v osrčju države in je znano po »Črni Mariji«. Janez Pavel II. ga je obiskal 16. junija 1984.
Parolin je poromal tudi v znani romarski kraj Flüeli-Ranft, kjer je pred 550. leti živel in deloval sveti Nikolaj iz Flüa, ki je danes zavetnik Švice. Ta mistik in puščavnik, ki je zapustil ženo in otroke, je že takrat veljal za pomembnega sogovornika v geopolitično-diplomatskih zadevah tistega časa. Njegova drža je še danes cenjena kot zgled za vse, ki si prizadevajo za mir in vero v Cerkvi.
Švica je imela papeškega odposlanca že od leta 1586 dalje. Odnosi so se prekinili leta 1873, ko se je začel kulturni boj (Kulturkampf), ki se je takrat širil po Evropi. Gre za del zgodovine, ki je v Švici malo znan in se mu ne namenja dovolj pozornosti. Diplomatski odnosi s Svetim sedežem so se nadaljevali leta 1920 na podlagi odločitve federalnega sveta in posredovanja nekaterih kardinalov, kar je istega leta privedlo do odprtja apostolske nunciature v Bernu.
V ponedeljek, 8. novembra, se je na Univerzi v Fribourgu začela konferenca o diplomatskih odnosih med Švico in Svetim sedežem, ki se je je poleg kardinala Parolina udeležil tudi švicarski zvezni svetnik Ignacij Cassis. V okviru konference so predstavili knjigo
zgodovinarja Lorenza Planzija »Papež in zvezni svet: od prekinitve leta 1873 do ponovne ustanovitve nunciature v Bernu leta 1920«, ki je izšla leta 2020. Konferenca se bo nadaljevala še v torek s simpozijem na temo »Švica in Sveti sedež: napeta zgodovina, od srednjega veka do skupnega prizadevanja za mir«. Strokovnjaki in raziskovalci bodo obravnavali pet tematskih področij: »Od srednjega veka do reformacije«, »Nunciatura v Luzernu«, »Sociologija in teologija konfesionalnega sožitja v Švici«, »Stoletje odnosov med Švico in Svetim sedežem« ter »Diplomacija in aktualni izzivi«.
Udeleženci srečanja se bodo posvetili apostolski diplomaciji severno od Chiassa pred Kultukampfom. Navzočnost nuncija v Švici konec 16. stoletja je bila mogoča po zaslugi milanskega kardinala Carla Borromea. Od leta 1586 do konca 19. stoletja je papežev predstavnik živel v Luzernu, ki je bil po mnenju Rima edino švicarsko mesto, vredno, da gosti njegovega predstavnika. Beseda pa bo tekla tudi o prihodnosti. Švicarsko zvezno ministrstvo za zunanje zadeve je nedavno napovedalo, da razmišlja o postavitvi stalnega švicarskega veleposlanika pri Svetem sedežu. Parlamentarne komisije v Bernu so že dale soglasje, manjka le še dokončno soglasje švicarskega parlamenta.
