Jubilej 2025. Priprave zaupane Papeškemu svetu za pospeševanje nove evangelizacije

Andreja Červek – Vatikan

V Vatikanu se začnejo priprave na sveto leto 2025. Papež Frančišek je organizacijo in koordinacijo zaupal Papeškemu svetu za pospeševanje nove evangelizacije. Predsednik sveta Rino Fisichella se je že sestal z odgovornimi na državnem tajništvu, v upravi za premoženje apostolskega sedeža (APSA) in na tajništvu za ekonomijo.

Sveto leto 2025 velja za »redni jubilej« in je 27. v zgodovini Cerkve. Zadnji izredni jubilej je bil sveto leto usmiljenja, ki ga je papež razglasil z bulo »Misericordiae Vultus«. Trajalo je od 8. decembra 2015, ko je Cerkev obhajala slovesni praznik Brezmadežnega spočetja, do praznika Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, 20. novembra 2016.

Sveta leta namenjena verski prenovi vernikov

Sveta in jubilejna leta so posebna leta, ki jih katoliška Cerkev posveča verski prenovi vernikov, da bi ti napredovali v veri. Cerkev želi na ta način rasti k pristnejšemu pričevanju ter velikodušnemu služenju ljubezni do bližnjega. Sveto ali jubilejno leto okliče papež vsakih 25 let. Poleg tega pa lahko razglasi sveto leto tudi ob posebej pomembnih obletnicah ali priložnostih krščanskega življenja. Razglasitev svetega ali jubilejnega leta spremljajo nekatera znamenja ali simboli, ki vernikom na primeren način pomagajo doživeti izkustvo velikih krščanskih resnic ter jih vodijo h globljemu odnosu do Gospoda Jezusa Kristusa: romanja, sveta vrata in odpustki.

Prvi jubilej leta 1300

Prvi jubilej v zgodovini Cerkve je leta 1300 razglasil papež Bonifacij VIII. Med romarji, ki so takrat prišli v Rim, je bil na primer tudi Dante. Najprej bi se sveta leta naj odvijala vsakih sto let, a je Klement VI. leta 1350 odločil, da bodo potekala vsakih 50 let. Pavel II. pa je z bulo iz leta 1470 določil, da se jubilej praznuje vsakih 25 let.

Napoleonsko obdobje je Piju VII. preprečilo, da bi leto 1800 razglasil za sveto leto. Podobno je bilo z letom 1850, ki se ga ni praznovalo kot jubilejnega zaradi napetosti, ki so nastale po ustanovitvi Rimske republike, in začasnega izgnanstva Pija IX. Ta isti papež je zatem obhajal sveto leto 1875, vendar brez obreda odpiranja in zapiranja svetih vrat, saj je v Rimu bila navzoča italijanska vojska.

Papež Leon XIII. je zatem razglasil jubilejno leto 1900, papež Janez Pavel II. pa nepozabno sveto leto 2000. Poleg izrednega svetega leta usmiljenja, ki se je začelo konec leta 2015, lahko med različnimi izrednimi jubileji omenimo še jubilej iz leta 1423, ki ga je razglasil Martin V. ob vrnitvi papeštva v Rim po avignonskem izgnanstvu; jubilej, ki ga je Pij XI. razglasil leta 1933 ob 1900-letnici odrešenja; jubilej, ki ga je Pavel VI. razglasil leta 1966 ob sklepu drugega vatikanskega koncila; jubilej, ki ga je Janez Pavel II. razglasil leta 1983 ob 1950-letnici odrešenja. Nedavno je papež Frančišek govoril tudi o naslednjem jubileju odrešenja leta 2033.