Destivelle: Pandemija kot priložnost za ekumenski dialog

Andreja Červek – Vatikan

»Modri hodijo skupaj pod vodstvom zvezde in to je podoba poti vseh kristjanov, ki skupaj romajo proti edinosti,« je dejal dominikanec Destivelle, sicer tudi direktor Inštituta za ekumenske študije na Papeški univerzi sv. Tomaša Akvinskega. Podoba poti je zelo ljuba papežu Frančišku in na splošno vsemu ekumenskemu gibanju, kajti »mi kristjani smo vsi skupaj na poti k edinosti«.

Drugi pomemben vidik epifanije z ekumenskega vidika je skupna počastitev Kristusa, torej skupna molitev modrih pred Jezusom. Kot izpostavlja koncilski dekret iz leta 1964 Unitatis Redintegratio, bolj se kristjani približujejo Kristusu, bolj se želijo združiti z Njim in se približati med seboj. Tretji zanimivi vidik pa je po besedah Destivelleja »vprašanje izmenjave darov«: »To izmenjavo med modrimi in Kristusom so eksegeti vedno razlagali kot temelj za izmenjavo darov med kristjani. Izmenjava darov je zelo pomembna tema v nauku Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in sedaj papeža Frančiška. Teološki dialog ni le izmenjava idej med kristjani, ampak je tudi izmenjava darov, bratska podelitev izkušenj in solidarnosti.«

Pandemija kot priložnost

Obdobje pandemije je Destivelle opredelil kot priložnost za ekumensko pot: »Pandemija se je očitno dotaknila vseh življenjskih vidikov, cerkvenega življenja in tudi ekumenizma. A prav tako je, paradoksalno, predstavljala priložnost za nova ekumenska srečanja in iniciative.«

Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani je pred enim letom izvedel raziskavo v vseh škofovskih konferencah po svetu, da bi ocenil posledice pandemije na področju ekumenizma, tako v negativnem kot pozitivnem smislu. Ugotovitve so zbrali v dokumentu »Ekumenizem v času pandemije: od kriza k priložnosti«, ki bo uradno predstavljen 20. januarja.  Rezultati raziskave kažejo, da je pandemija bila tudi »priložnost za razvoj novih oblik ekumenskih odnosov, molitve in spletnih srečanj«. »Lahko rečemo, da je ta izkušnja spremenila in temeljito spreminja ekumenizem, ki se ga živi na lokalni in mednarodni ravni,« je dejal Destivelle.

Odnosi med katoliško Cerkvijo in judovstvom

Ob koncu pogovora je Destivelle spregovoril še o odnosih med katoliško Cerkvijo in judovstvom. Spomnimo, da je 17. januarja, dan pred začetkom tedna molitve za edinost med kristjani, potekal dan, namenjen dialogu med katoličani in Judi. Ob tej priložnosti je bila podeljena tudi nagrada, ki je poimenovana po Janezu Pavlu II. Verski odnosi katoliške Cerkve z judovstvom so se zelo razvili po koncilu in objavi dokumenta Nostra Aetate. K temu je pripomoglo tudi delo komisije za odnose z judovstvom, ki je od leta 1974 do danes objavila štiri temeljne dokumente. Zadnji, objavljen leta 2015, izpostavlja, da so darovi in Božji klic nepreklicni, ter poudarja pomembnost teoloških študij o odnosih z judovstvom. Kot je pojasnil Destivelle, je prav, da se ovrednoti raziskovanje na tem področju in se študente spodbudi k poglabljanju te teme. Nagrada Janez Pavel II. za katoliško-judovske raziskave je skupna pobuda Centra Janez Pavel II. za medverski dialog in Inštituta za ekumenske študije na Angelicumu, s katerim sodeluje tudi Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani. Letošnji prejemnik nagrade je mladi duhovnik iz ZDA, Ryan Muldoon.