Expo v Dubaju: Sveti sedež obeležuje mednarodni dan človeškega bratstva
Andreja Červek – Vatikan
Bratstvo, prijateljstvo, dialog, srečanje med kulturami in verstvi so osrednje tematske smernice, s katerimi se na Expo v Dubaju predstavlja Sveti sedež. Predsednik Papeškega sveta za kulturo, kardinal Gianfranco Ravasi, izpostavlja pomen velikih svetovnih verstev, ki znajo ohranjati svojo pomembno dediščino ter v medsebojnem dialogu vplivajo na razvoj sodobne kulture.
Papež in veliki imam v Dokumentu o človeškem bratstvu pozivata k delovanju proti kulturnemu in moralnemu nazadovanju. Kardinal Ravasi izpostavi dve poti: vrnitev k dediščini in zatem usmeritev na sedanjost. »Prvo pomembno gibanje je vrnitev k veliki skupni dediščini, tudi k različnim dediščinam, ki jih imamo in ki so zelo rodovitne. Drugo gibanje pa je skoraj
centrifugalno, kar pomeni priti do sedanjosti z opredelitvijo temeljnih poti, ki jih izpostavlja Dokument o človeškem bratstvu, v zvezi z dialogom in večjim vplivom znotraj sodobne družbe. Pomislimi samo, kaj pomenijo medverski dialog, mir, bratstvo, a tudi pristna strpnost, ki ni le zunanja, ampak pomeni tudi srečanje.«
Na papeževo željo, da bi se Dokument o človeškem bratstvu čim bolj širilo in bralo, se odziva tudi Papeški svet za kulturo, ki želi njegovo sporočilo prenesti na kulturno področje. Kot pojasni kardinal Ravasi: »Papeški svet za medverski dialog se posveča povezovanju na izključno verskem področju. Mi pa želimo pripraviti neke vrste Dvorišče za pogane, ki bo posvečeno temi tišine. Tišina je značilna za meditacijo v arabskem svetu in tudi v starodavni budistični tradiciji. Šlo bo za zelo prostran dialog.«
Drugo področje, ki ga želi postaviti v ospredje Papeški svet za kulturo, je antropologija, kar se že odvija preko različnih srečanj s predstavniki muslimanske kulture. Po Ravasijevih besedah gre za zelo delikatno temo, ki je v današnjem času vedno pogosteje povezana z umetno inteligenco. »Gre za temo, ki na nek način razbija določene kategorije, ki so kodificirane in ki jih je zato treba ponovno opredeliti, upoštevajoč pri tem ta pomemben razvoj, ki ga predstavlja znanost. Ta znanstveni dialog je lahko – kot je to bil v preteklosti – ponovno ena od prednostnih poti za srečanje med različnostmi, v skupni težnji k viziji, ki je globoko humanistična in človeška.«
