Msgr. Gallagher v Bejrutu. Sveti sedež pripravljen sodelovati pri dialogu
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sveti sedež pripravljen sodelovati pri dialogu
Nadškof Gallagher je »dragemu libanonskemu ljudstvu«, ki se nahaja v »primežu« ekonomske in politične krize, za katero se zdi, da ni rešitve, prinesel besede in dejanja bližine in solidarnosti. Dejal je, da je Sveti sedež pripravljen dejavno sodelovati in verjetno tudi gostiti morebitni nacionalni dialog med libanonskimi stranmi, da bi zacelili rane in zmanjšali napetosti. Vendar pa bi morale po njegovih besedah željo po tem izraziti vse vpletene strani. To je dejal tudi libanonskim novinarjem ter ponovil poziv mednarodni skupnosti, ki ga je papež izrazil že v govoru diplomatskemu zboru 10. januarja: naj ne dopusti, da bi Libanon potonil, ampak naj mu pomagajo na poti »vstajenja« s konkretnimi dejanji in ne le z besedami; in sicer tako, da okrepijo odnose, potrebne za pomoč tej strateški državi za ves Bližnji vzhod.
Molitev za žrtve eksplozije v pristanišču
Vatikanski tajnik za odnose z državami je preko medijev ponovno spodbudil prebivalce dežele ceder, naj bodo še naprej zgled »pluralnega, strpnega in raznolikega« Bližnjega vzhoda. Kristjane je spomnil na njihovo vlogo, ki jo imajo kot »zgodovinsko in družbeno povezovalno tkivo« Libanona; da se ne bi omejevali zgolj na dejstvo, da so manjšina, ki jo je potrebno zaščititi, ampak bi tudi dali svoj dejavni prispevek. Spomnil je na besede svetega očeta, ko je dejal, da je s »slabitvijo krščanske skupnosti nevarno, da bi bilo uničeno notranje ravnovesje in sama libanonska stvarnost.« V pogovoru z novinarji je nadškof prav tako spomnil na žrtve hude eksplozije v pristanišču v Bejrutu 4. avgusta 2020 ter izrazil bližino njihovim svojcem, mnogim ranjenim ter tistim, ki so izgubili dom in delo, pa tudi upanje, da bi živeli. Zaželel jim je, »da bi jim bila vera v tolažbo, pravičnost in resnica pa v uteho.« Zanje je nadškof molil tudi med sveto mašo, ki jo je 2. februarja daroval v baziliki Naše Gospe čudodelne svetinje. Ob dveh priložnostih se je srečal z družinami žrtev in jim osebno izrekel sožalje.
Srečanje s predsednikom Aounom
Msgr. Gallagher se je v torek, 1. februarja, v palači Baabda sestal s predsednikom Michelom Aounom, kateremu je v papeževem imenu ponovno izrazil željo, da bi Libanon ohranil identiteto »projekta miru« ter bi prenehali Libanon uporabljati za tuje interese.
Sobivanje kristjanov in muslimanov
Vatikanski tajnik za odnose z državami se je nato srečal še s predsednikom parlamenta Nabihom Berryjem ter s poveljnikom vojske, generalom Josephom Aounom. Istega dne je na Univerzi Svetega Duha v Kasliku odprl simpozij z naslovom »Papež Janez Pavel II. in sporočilo Libanona«. Poudaril je, da je Janez Pavel II. spremljal libanonsko zgodovino in drame tako, da se je »z molitvijo in delovanjem pridružil njegovemu trpljenju. Ob tem je dodal, da sta tudi njegova naslednika vedno skrbno spremljala situacijo v Libanonu.
75 let diplomatskih odnosov
Msgr. Gallagher je spomnil na obhajanje 75-letnice ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov med Libanonom in Svetim sedežem ter na veliko pozornost, namenjeno tej deželi; v njej »so kristjani vedno živeli in imeli poglavitno vlogo v kulturi in tradiciji,« skupaj z muslimani, s katerimi so »skozi stoletja razvili edinstven odnos«. Prav ta »dragoceni« vidik libanonske kulturne zgodovine se po Gallagherjevih besedah ne sme izgubiti, saj predstavlja »temelj nacionalne blaginje te države.«
Spodbujati kulturo in politiko srečanja
Libanon je tudi med pionirji na področju novinarstva, literature, umetnosti, glasbe in zgodovine. Predstavnik Svetega sedeža je dejal, da je ključnega pomena, da se to znanje prenese na nove generacije, »da bi se okrepila pravičnost in mir.« »Družba brez kulture zlahka zapade v sovražnost, nasprotovanja in ekstremizem. V svoje vsakdanje ravnanje moramo začeti vključevati pogled bolj bratskega in pravičnega sveta, kar konkretno pomeni izvajanje potrebnih gospodarskih reform in spodbujanje pravičnih sistemov upravljanja,« je dejal nadškof Gallagher. Poudaril je, da to ni lahko, vendar pa je nujno v času, ko se »pojavlja vedno več kvazi državnih ekstremističnih akterjev, ki izkoriščajo zmedenost in nezadovoljstvo mladih in mnogih drugih. Če bi se spodbujalo kulturo in politiko srečanja ter lep in bolj bratski dialog med velikimi verstvi, ki so prisotna v državi (judovstvom, krščanstvom in islamom),« bi po besedah tajnika za odnose z državami lahko ta regija končno postala povezana in enotna ter bi predstavljala pomembno stičišče v mednarodnem gospodarskem in političnem sistemu.«
Z maronitskimi škofi
Te besede so prav tako odmevale na mesečnem srečanju maronitskih škofov na sedežu patriarhata, katerega se je udeležil tudi msgr. Gallagher. Škofje so opozorili na nevarnost, da bi Libanon postal platforma, ki jo regionalne in svetovne sile uporabljajo za svoje posredniške vojne. Gre za konkretno ovadbo, zapisano tudi v zaključnem sporočilu srečanja, v katerem so škofje poudarili, da obisk visokega vatikanskega predstavnika na mednarodni ravni izraža papeževo skrb za sedanjost in prihodnost Libanona.
Pogovor z velikim muftijem
Po srečanju z maronitskimi škofi, ki ga je vodil patriarh Bechara Rai, je msgr. Gallagher popoldan obiskal sprejemni center za migrante Karitas in center za mlade Carlo Acutis, ki ga vodijo lazaristi. Sledila so srečanja s pravoslavnimi škofi in patriarhi ter katoliškimi škofi. 3. februarja pa se je srečal z muslimanskimi predstavniki oblasti: sprejeli so ga veliki mufti Abdellatif Derian, druzijski šejk el Aql ter vrhovni šiitski svet. V pogovorih je bil ponovno izpostavljen pomen vloge in sobivanja muslimanov in kristjanov za prihodnost države. Ob koncu dneva pa je sledil obisk pri libanonskem zunanjem ministru Abdallahu Bou Habibu.
