Povabilo posvečenim osebam naj okrepijo molitev za mir v Ukrajini

João Bráz de Aviz - José Rodríguez Carballo

Dragi posvečeni in posvečene. Zgodilo se je to, česar smo se bali: vojna se je še enkrat vrnila na ulice in med ljudi; vrnila se je na kontinent, za katerega se je zdelo, da se je naučil iz preteklih grozodejstev; vrnila se je in prinesla s seboj nevarnost novega svetovnega spopada. Vrnila se je in pred naše oči prinesla dramo, ki jo doživljajo milijoni na drugih koncih sveta.

Pridružimo se moškim, ženskam in otrokom, ki živijo v Ukrajini in v vseh državah, ki so jih globoko zaznamovale vojne ali notranji spopadi in nasilje. Materi Božji izročimo trpljenje, življenje in smrt mnogih naših bratov papeža Frančiška ter »naj 2. marec, pepelnično sredo, naredimo za dan posta za mir« (Poziv, 23. februar 2022).

Koliko bolj z njimi delimo njihovo bolečino, toliko bolj okrepimo svojo molitev k Bogu miru, ki se je približal našemu življenju, ima sočutje z usodo ranjenega človeštva (papež Frančišek, Angel Gospodov, 14. februar 2022).

Dobro se zavedamo: nič več ne bo premagancev ali zmagovalcev, ampak samo moški, ženske in otroci, ki jih bo spopad opustošil v njihovem bitju. Po Kristusovem zgledu, ki je s križa objel pravičnega in grešnika, »ki se je hotel združiti tako s tistim, ki ima prav, kakor s tistim, ki je kriv, ki je vse objel z eno samo ljubeznijo … ne z razumevanjem ampak s sočutjem« (Antonij Bloom, zaslužni eksarh Moskovskega patriarhata za Zahodno Evropo), naj bo naša molitev v odrešenje vseh.

V šoli tolikih svetih ustanoviteljev in ustanoviteljic, tolikih posvečenih mož in žena, verjamemo v moč molitve, ker je »treba vedno moliti, tudi kadar se vse zdi zaman, kadar se nam Bog zdi gluh in nem in se nam zdi, da izgubljamo čas. Tudi če se nebo zatemni« (papež Frančišek, splošna avdienca 11. novembra 2020). Molimo, da se vojna neha, da ne bo zmagala ekonomija, ki ubija, da bo ljubezen nadomestila sovraštvo, solidarnost brezbrižnost, da bo dialog močnejši od orožja.

To prosimo zlasti kontemplativne sestre, ki v tem času zanesljivo že darujejo svoje življenje za mir. Vendar naj bo nenehna molitev goreče srce vsakogar, vsake in vseh. Molimo v samoti, v naših skupnostih, postanimo spodbujevalci priložnosti za molitev, kjer je le mogoče storimo to skupaj z brati krščanskih Cerkva; podajmo se k njim, da jim povemo svojo željo po podelitvi, še druge vpletimo v molitev.

Ne naveličajmo se moliti. Z enako zavzetostjo opravljajmo dejanja miru tam, kjer smo, skupaj z vsakim moškim in žensko dobre volje; pustimo, da nas Sveti Duh spreobrne k delom miru, da bo naše življenje govorilo in da bo v krotkosti in resnici pričevanje usmiljenja, ki nam ga podarja Oče.

Mariji, Kraljici miru, skupaj izročimo Evropo in ves svet.