Dan Evrope. Parolin: Evropa še naprej ostaja načrt miru

Andreja Červek – Vatikan

Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je med homilijo izpostavil, da je evropski načrt tudi danes predvsem »načrt miru«. »Evharistijo obhajamo v tej cerkvi, posvečeni sveti Sofiji, Božji modrosti. Obhajamo jo s prošnjo, naj Bog Ukrajini podari mir, duhovno in materialno tolažbo za žrtve vojne, zlasti za begunce, otroke, za tiste, ki so izgubili vse, za osebe, ki so ostale same. Naj Gospod razsvetli srca državnih voditeljev, da si bodo prizadevali za ponovno vzpostavitev miru in sloge,« je dejal kardinal.

Graditi, kjer drugi rušijo

Spomnil je na ustanovne očete Evropske unije, ki so postavili temelje za novo zgradbo. »V svojih življenjih so si prizadevali graditi tam, kjer so drugi pred njimi znali le rušiti. Njihova krščanska zavest in zavzetost za skupno dobro sta zagotovo črpali življenje iz blagrov (prim. Mt 5,1-12), ki jih je Jezus razglasil na začetku svojega javnega življenja. Vedeli so, da na ponosu in neslogi ni mogoče graditi. Za gradnjo je potrebna ponižna preprostost duha, pogled usmiljenja in predvsem trdna volja, da bi bili delavci za mir. Evropski načrt je še danes predvsem načrt miru.«

Smrt je premagana

Sicer pa je med homilijo izpostavil, da je Jezus odprl vrata večnega življenja: »Smrt zdaj nima moči, saj je bila premagana v mesu Odrešenika, Boga, ki je postal človek, ki je prevzel naše smrtno meso, je trpel, bil ubit in zdaj kot vstali živi!« Jezus nas torej odpira za večnost, je prehod, po katerem pridemo v resnično življenje. Prišel je namreč, da bi imeli življenje v izobilju. Kliče nas po imenu in skrbi za nas, saj je Dobri pastir. A kljub temu okoli sebe vidimo, kot da zmaga Vstalega s težavo dokazuje svoje zmagoslavje: »V večnosti je že v celoti uresničena, a v tem svetu se zdi zatemnjena, kot da imata greh in smrt še vedno premoč.«

Vzajemna solidarnost in delitev virov

Kot je dodal, nas na to vsak dan spominjajo prizori iz Ukrajine, za katero se je na poseben način molilo ob včerajšnjem dnevu Evrope, ki obeležuje obletnico deklaracije Roberta Schumana z dne 9. maja 1950. Pet let po koncu druge svetovne vojne je Schuman razumel, da »edini način za preprečitev nevarnosti novega konflikta ni razvoj oblik ustrahovanja ali vzpostavitev "oboroženega miru", kot je to bilo v času hladne vojne«. Schuman se je zavedal, da sta »vzajemna solidarnost in delitev virov ključ do pristnega miru in sprave«.

Smrti ne moreš premagati z več smrti

Osnova deklaracije je predvsem politična in družbena zavzetost, ki je bila značilna poteza Schumanovega življenja: »zavzetost, prepletena s krščansko vero, v kateri je odraščal in ki jo je vedno gojil v svojem vsakdanjem življenju«. »Za Schumana je Kristus resnično vstal, zato je bil živ in navzoč. Ne abstraktna misel, izraz nejasnega občutka, temveč dejavna navzočnost v vsakdanjem življenju ljudi in sveta, s katero se moramo soočiti,« je dejal Parolin.

Schuman je na svoji poti srečal osebnosti, kot sta Konrad Adenauer in Alcide De Gasperi, ki sta prav tako delila isto vero, isti pogled na življenje, isto politično zavzetost in isto strast do skupnega dobrega. »V luči krščanske izkušnje so se ustanovni očetje Evrope zavedali, da smrti ne moreš premagati z več smrti. Samo življenje premaga smrt in samo življenje, ki izhaja iz Vstalega, daje mir.«

Poslušanje in sprejemanje

Ustanovni očetje Evrope so se zavedali, da je edini način, kako se spopasti z izzivi, naučiti se prisluhniti drug drugemu, pošteno in preprosto predstaviti svoje razloge ter hkrati biti pripravljen sprejeti razloge drugih. »Poslušanje in sprejemanje sta še danes močni točki Evrope in kako dragoceno je ohranjati to držo živo v oglušujočem hrupu našega časa!« Izpostavil je še besede papeža Frančiška iz apostolske spodbude Evangelii gaudium, v kateri sveti oče poudarja, da »je edinost nad sporom. Solidarnost, pojmovana v njenem najglobljem in najbolj izzivalnem smislu, postane način pisanja zgodovine v živem okolju, kjer spori, napetosti in nasprotja lahko vodijo k mnogovrstni edinosti, ki poraja novo življenje.«

Kardinal Parolin je homilijo sklenil z besedami, da se »v tem mesecu maju še posebej obračamo na Marijo, Kraljico miru: s svojim plaščem vedno varuj našo Evropo in nam pomagaj gojiti "misli miru in ne zla" (Jer 29,11) za prihodnost upanja«.