Življenjepisi novih kardinalov
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Msgr. Arthur Roche, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov
Rodil se je 6. marca 1950 v kraju Batley Carr v škofiji Leeds v Angliji. Po študiju v Chestru in Španiji je bil v duhovnika posvečen 19. julija 1975. Po treh letih kaplanske službe je bil imenovan za tajnika leedskega škofa, msgr. Gordona Wheelerja. Hkrati je bil tudi kaplan šole sv. Janeza Boska v Leedsu in podkancler škofije. Bil je koordinator obiska papeža Janeza Pavla II. v Yorku leta 1982. Šest let je bil kaplan v katedrali, nato pa je postal župnik župnije sv. Vilfrida v Leedsu.
Leta 1991 je nadaljeval s študijem magisterija iz teologije duhovnosti na Papeški univerzi Gregoriana. Štiri leta je bil spiritual Angleškega kolegija v Rimu. Od leta 1996 do svojega imenovanja za škofa je bil generalni tajnik Škofovske konference Anglije in Walesa.
12. aprila 2001 je bil imenovan za naslovnega škofa Rusticiane in pomožnega škofa Westminstra, posvečenje pa je prejel 10. maja. Bil je tudi predsednik Westminstrskega urada za pastoralne zadeve.
16. julija 2002 ga je Janez Pavel II. imenoval za škofa koadjutorja v Leedsu (Anglija), 7. aprila 2004 pa je prevzel vodenje škofije.
26. junija 2012 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za tajnika Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov ter ga hkrati povišal v nadškofa. 27. maja 2021 pa ga je papež Frančišek imenoval za prefekta iste Kongregacije.
11. decembra 2021 je bil izbran za člana Kongregacije za evangelizacijo narodov.
Msgr. Lazarus You Heung-sik, prefekt Kongregacije za kler
Rodil se je 17. novembra 1951 v mestu Nonsan-gun Chungnam v zahodnem delu Južne Koreje. Po končani filozofiji in teologiji v Seulu je s študijem teologije nadaljeval v Rimu, kjer je 9. decembra 1979 prejel mašniško posvečenje in bil inkardiniran v škofijo Daejeon. Na Papeški lateranski univerzi je leta 1983 doktoriral iz moralne teologije. Leta 2003 je postal koadjutor škofije Daejeon, dve leti zatem pa je prevzel njeno vodenje. Vodil je odbor za mir pri Korejski škofovski konferenci in štirikrat obiskal Severno Korejo v prizadevanju za mir in spravo na Korejskem polotoku.
Avgusta 2014 je sprejel papeža Frančiška v škofiji Daejeon ob 6. azijskem dnevu mladih. Oktobra 2018 se je na povabilo svetega očeta udeležil redne škofovske sinode o mladih.
Papež Frančišek ga je 11. junija 2021 imenoval za prefekta Kongregacije za kler in mu hkrati podelil naziv upokojenega nadškofa-škofa Daejeona. 11. decembra 2021 je bil izbran za člana Kongregacije za evangelizacijo narodov.
Msgr. Fernando Vérgez Alzaga LC, predsednik Papeške komisije za Državo mesta Vatikan in predsednik governatorata Države mesta Vatikan
Rodil se je v Salamanci v Španiji 1. marca 1945. Večne zaobljube v kongregaciji Kristusovih legionarjev je izpovedal 25. decembra 1965, v duhovnika pa je bil posvečen 26. novembra 1969.
Na Papeški univerzi Gregoriana je opravil magistrski študij filozofije in teologije, zatem pa končal še šolo za arhivarje pri Vatikanskem tajnem arhivu.
1. avgusta 1972 je začel službo pri Svetem sedežu: najprej na Kongregaciji za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, od aprila 1984 pa na Papeškem svetu za laike. Leta 2004 je bil imenovan za vodjo Internetnega urada Svetega sedeža, štiri leta zatem pa za direktorja Uprave za telekomunikacije Države mesta Vatikan.
30. avgusta 2013 je postal generalni tajnik governatorata Države mesta Vatikan, 15. novembra istega leta pa je prejel škofovsko posvečenje.
29. septembra 2020 je bil imenovan za člana Komisije za zaupne zadeve.
8. septembra 2021 ga je papež Frančišek imenoval za Predsednika Papeške komisije za Državo mesta Vatikan in za predsednika governatorata ter mu podelil osebni naziv nadškofa.
Msgr. Jean-Marc Aveline, nadškof metropolit Marseilla (Francija)
Rodil se je 26. decembra 1958 v mestu Sidi Bel Abbès v Alžiriji. Po končani gimnaziji v Marseillu je vstopil v medškofijsko semenišče v Avignonu, kjer je končal prvo stopnjo študija teologije. Leta 2000 je na Katoliškem inštitutu v Parizu doktoriral iz teologije. V duhovnika nadškofije Marseille je bil posvečen 3. novembra 1984.
Bil je profesor teologije in študijski prefekt v medškofijskem semenišču v Marseillu ter član pastoralne ekipe župnije sv. Marcela v istem mestu (1986-1991); opravljal je tudi poslanstvo škofijskega vikarja za stalno formacijo in bil član pastoralne ekipe župnije sv. Petra in Pavla v Marseillu (1987-2007); bil je vodja škofijske službe za duhovne poklice in škofijski delegat za bogoslovce (1991-1996); leta 1992 je ustanovil Inštitut za znanost in teologijo religij v Marseillu, ki ga je deset let tudi vodil (1992-2002); bil je direktor Inštituta sv. Janeza, ki je leta 1998 postal Katoliški inštitut za Sredozemlje in je povezan s Teološko fakulteto v Lyonu (1995-2013); med letoma 1997 in 2007 je predaval na Katoliški teološki fakulteti v Lyonu (1997-2007). Od leta 2007 je bil tudi generalni vikar Marseilla.
Od leta 2008 do 2012 je bil svetovalec pri Papeškem svetu za medverski dialog. 19. decembra 2013 je bil imenovan za marsejskega pomožnega škofa, škofovsko posvečenje pa je prejel 26. januarja 2014.
Papež Frančišek ga je 8. avgusta 2019 imenoval za nadškofa metropolita Marseilla (Francija).
Msgr. Peter Ebere Okpaleke, škof Ekwulobie (Nigerija)
Rodil se je 1. marca 1963 v kraju Amesi na jugu Nigerije. Leta 1983 je vstopil v semenišče, 22. avgusta 1992 pa je bil posvečen v duhovnika ter inkardiniran v škofijo Awka.
Najprej je bil tri leta pomožni tajnik škofa in upravitelj sedeža škofije. Med letoma 1993 in 1995 je bil član odbora za vzgojo in izobraževanje v Aguati, nato pa je nadaljeval s študijem na Katoliškem inštitutu Zahodne Afrike (1995-1997). Od leta 1997 do 1999 je bil kaplan na Univerzi Nnamdi Azikiwe in finančni administrator škofije. Po končanem študiju kanonskega prava na Univerzi svetega križa v Rimu se je vrnil v Škofijo Awka in opravljal različne službe: med letoma 2002 in 2011 je bil kancler, tajnik Škofijskega pastoralnega sveta, tajnik Duhovniškega sveta in zbora dekanov. Od leta 1995 je član Nigerijskega združenja za kanonsko pravo, od leta 2002 pa član zbora svetovalcev. Tri leta kasneje je postal član odbora za ustanovitev škofij, leta 2007 pa sodnik medškofijskega sodišča v Onitshi. Po štirih letih je bil imenovan za župnika župnije sv. Janeza in Pavla, 7. decembra 2012 pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa Ahiare.
5. marca 2020 ga je papež Frančišek imenoval za prvega škofa škofije Ekwulobia.
Msgr. Leonardo Ulrich Steiner OFM, nadškof metropolit Manausa (Brazilija)
%20ok.jpg/_jcr_content/renditions/cq5dam.thumbnail.cropped.750.422.jpeg)
Rodil se je 6. novembra 1950 v mestu Forquilhinha v zvezni državi Santa Catarina na jugu Brazilije. Zaobljube v redu frančiškanov je izpovedal 2. avgusta 1976, v duhovnika pa je bil posvečen 21. januarja 1978. Filozofijo in teologijo je študiral pri frančiškanih v Petrópolisu, nato pa je na salezijanski fakulteti v Loreni nadaljeval študij filozofije in pedagogike. Na Papeški univerzi Antonianum v Rimu je doktoriral iz filozofije. Po povratku v Brazilijo je bil nekaj let kaplan in župnik, nato pa do leta 1986 vzgojitelj v semenišču. Med letoma 1986 in 1995 je bil magister novincev.
Svoje poslanstvo je osem let nadaljeval kot profesor filozofije in tajnik Antonianuma v Rimu, nato pa ponovno v Braziliji kot kaplan in profesor filozofije v škofiji Curitiba.
2. februarja 2005 je bil imenovan za škofa prelata škofije São Félix, posvečenje je prejel 16. aprila istega leta. 21. septembra 2011 je bil imenovan za pomožnega škofa Brasilie.
Od maja 2011 do maja 2019 je bil generalni tajnik Brazilske škofovske konference. 27. novembra 2019 ga je papež Frančišek imenoval za nadškofa metropolita Manausa.
Msgr. Filipe Neri António Sebastião do Rosário Ferrão, nadškof Goe in Damãoja (Indija)
Rodil se je 20. januarja 1953 v vasi Aldona v indijski državi Goa. Študij filozofije in teologije je končal v semenišču v Pooni. V duhovnika je bil posvečen 28. oktobra 1979.
Leta 1988 je na Papeški univerzi Urbaniana diplomiral iz biblične teologije, nato pa je nadaljeval z magistrskim študijem katehetike in pastoralne teologije na Mednarodnem inštitutu Lumen Vitae v Bruslju (1991).
Opravljal je različne službe: po posvečenju je bil pet let kaplan v dveh župnijah, med letoma 1984 in 1986 pa prefekt in profesor v malem semenišču Naše Gospe v vasi Pilerne. Leta 1991 je postal direktor škofijskega centra za apostolat laikov, nato pa še duhovni asistent Združenja sv. Luka, ki povezuje katoliške zdravstvene delavce (1993-1994). Leta 1993 in 1994 je opravljal službo vikarja za severni predel Nadškofije Goa.
25. januarja 1994 je bil imenovan za naslovnega škofa Vanarione in pomožnega škofa škofije Goa in Damão. V okviru škofovske konference je bil predsednik Komisije za pravičnost, mir in razvoj (1995) ter predsednik Komisije za laike (1998-2002).
16. januarja 2004 ga je Janez Pavel II. imenoval za škofa škofije Goa in Damão ter mu podelil naziv častnega patriarha Vzhodnih Indij. Papež Benedikt XVI. je 25. novembra 2006 ustanovil cerkveno pokrajino Goa in Damão s sufragansko škofijo, msgr. Ferrão pa je postal njen prvi nadškof metropolit.
Msgr. Robert Walter McElroy, škof San Diega (ZDA)
Rodil se je 5. februarja 1954 v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Obiskoval je malo semenišče, nato pa leta 1975 diplomiral iz zgodovine na Univerzi Harvard (Cambridge, Massachusetts) in nadaljeval z magisterijem na Univerzi Stanford (Palo Alto, California). Prvostopenjski študij teologije je opravil v Semenišču sv. Patrika v Menlo Parku, Kalifornija. V duhovnika je bil posvečen 12. aprila 1980. Magisterij iz teologije je končal pri jezuitih v Berkleyu, doktorat iz moralne teologije pa leta 1986 na Univerzi Gregoriana v Rimu. Tri leta kasneje je zaključil še doktorski študij političnih ved na Univerzi Stanford.
Po posvečenju je bil dve leti kaplan v župniji sv. Cecilije, med letoma 1982 in 1985 pa osebni tajnik in ceremoniar nadškofa Johna Q. Quinna. Zatem je šest let opravljal kaplansko službo, leta 1995 pa je bil imenovan za generalnega vikarja. Od leta 1997 do 2010 je bil župnik župnije sv. Gregorja in nadškofijski svetovalec. Leta 1996 je bil imenovan za častnega prelata Njegove Svetosti.
6. julija 2010 je bil imenovan za pomožnega škofa San Francisca, 3. marca 2015 pa ga je papež Frančišek imenoval za škofa San Diega.
Msgr. Virgilio do Carmo da Silva SDB, nadškof Dilija (Vzhodni Timor)
Rodil se je 27. novembra 1967 v mestu Venilale v škofiji Baucau. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval pri salezijancih, nato pa se odločil za vstop v njihovo redovno skupnost. Filozofijo in teologijo je študiral v Manili. Večne zaobljube je izrekel 19. marca 1997, v duhovnika pa je bil posvečen 18. decembra 1998. Med letoma 1999 in 2004 je bil vzgojitelj novincev, nato pa eno leto ekonom hiše za formacijo v Venilalu in kaplan. Leta 2007 je končal magisterij iz teologije duhovnosti na Papeški univerzi Salesiana v Rimu. Od leta 2007 do 2014 je bil magister novincev, med letoma 2009 in 2014 pa tudi direktor salezijanske hiše in Tehnične šole don Bosko v Fatumaci. Leta 2015 je bil izvoljen za provinciala salezijancev.
30. januarja 2016 ga je papež Frančišek imenoval za škofa škofije Dili (Vzhodni Timor), 11. septembra 2019 pa za prvega nadškofa metropolita nadškofije Dili.
Msgr. Oscar Cantoni, škof Coma (Italija)
Rodil se je 1. septembra 1950 v kraju Lenno v škofiji Como. Po končani klasični gimnaziji Kolegija Gallio, ki ga vodijo duhovniki iz reda somaskov, je vstopil v semenišče v Comu. V duhovnika je bil posvečen 28. junija 1975. Takoj po posvečenju je prevzel odgovornost za Škofijski center za duhovne poklice, ki ga je ustanovil in vodil do leta 1999. Bil je pastoralni sodelavec v župniji sv. Marije Kraljice, nato pa kaplan pri sestrah v Kolegiju sv. Klare in učitelj verouka v srednjih šolah. Leta 1986 je bil imenovan za spirituala v bogoslovnem semenišču in je to poslanstvo opravljal vse do leta 2003, ko je postal škofijski vikar za kler. Vodil je številne duhovne vaje za duhovnike, posvečene osebe in laike v različnih italijanskih škofijah.
Za škofa škofije Crema je bil imenovan 25. januarja 2005, za comskega škofa pa 4. oktobra 2016.
Kot član škofijske Komisije za kler in posvečeno življenje je bil vizitator semenišč in nacionalni delegat reda devic (Ordo Virginum). V okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc CCEE je član Komisije za duhovne poklice.
V škofiji Como je sklical 11. škofijsko sinodo z naslovom »Priče in oznanjevalci Božjega usmiljenja.« Sodeluje z revijami o temah duhovnosti in poklicanosti ter je izdal več knjig za mlade.
Msgr. Anthony Poola, nadškof Hyderabada (Indija)
Rodil se je 15. novembra 1961 v vasi Poluru v indijski škofiji Kurnool. Po končanem malem semenišču je obiskoval Papeško semenišče sv. Petra v Bangaloru. V duhovnika je bil posvečen 20. februarja 1992 in bil inkardiniran v škofijo Kadapa (država Andra Pradeš).
Dve leti je bil kaplan v dveh župnijah, nato pa do leta 2001 župnik v treh različnih župnijah (Tekurpet, Badvel, Veerapalli). Med letoma 2001 in 2003 se je posvetil študiju s področja pastorale zdravja in teologije na Univerzi Loyola v Chicagu (ZDA). Zatem je opravljal pastoralno poslanstvo v cerkvi sv. Genovefe v nadškofiji Chicago.
Med letoma 2004 in 2008 je bil direktor Krščanskega sklada za otroke in ostarele. Bil je tudi škofijski svetovalec, tajnik za vzgojo in izobraževanje, namestnik upravitelja šol v škofiji Kadapa in koordinator Programa za sponzoriranje.
8. februarja 2008 je bil imenovan za škofa Kurnoola.
Papež Frančišek ga je 19. novembra 2020 imenoval za nadškofa metropolita Hajderabada (Andra Pradeš).
Msgr. Paulo Cezar Costa, nadškof metropolit nadškofije Brasília (Brazilija)
Rodil se je 20. julija 1967 v Valençi. Študij filozofije je opravil v semenišču v Petropolisu, teologije pa v Riu de Janeiru. Magisterij in doktorat iz dogmatične teologije je leta 2001 končal na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 5. decembra 1992 in je bil inkardiniran v rojstno škofijo Valença.
Najprej je bil kaplan v župniji Paraíba do Sul, od leta 1994 do 2006 pa župnik v dveh župnijah. Med letoma 2007 in 2010 je bil direktor in profesor Oddelka za teologijo na Papeški katoliški univerzi v Riu de Janeiru, nato pa še rektor medškofijskega semenišča Pavel VI. ter direktor Inštituta Pavel VI. za filozofijo in teologijo v Nova Iguaçu. 24. novembra 2010 je bil imenovan za pomožnega škofa nadškofije São Sebastião do Rio de Janeiro, 22. junija 2016 pa za škofa São Carlosa. V okviru Brazilske škofovske konference je član stalnega sveta ter član Komisije za kulturo in vzgojo. Od leta 2020 je član Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov ter Papeške komisije za Latinsko Ameriko.
21. oktobra 2020 ga je papež Frančišek imenoval za nadškofa metropolita nadškofije Brasilia (Brazilija).
Msgr. Richard Kuuia Baawobr MAfr, škof škofije Wa (Gana)
Rodil se je 21. junija 1959 v vasi Tom-Zendagangnu v škofiji Wa v Gani. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je vstopil v malo semenišče sv. Frančiška Ksaverija, po srednji šoli pa leta 1979 v bogoslovno semenišče sv. Viktorja v mestu Tamale. Po študiju filozofije se je leta 1981 pridružil Družbi misijonarjev Afrike (beli očetje), kjer je nadaljeval pripravo na duhovništvo. Dve leti noviciata je opravil v Fribourgu v Švici, teologijo pa je študiral na Misijonskem inštitutu v Londonu. 5. decembra 1986 je v Londonu izpovedal redovne zaobljube in bil 18. julija 1987 posvečen v duhovnika.
Kaplansko službo je opravljal v župniji Livulu, nadškofija Kinšasa, v Demokratični republiki Kongo. Med letoma 1991 in 1996 je študiral na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu, nato pa z magistrskim in doktorskim študijem nadaljeval v Lyonu (Le Chatelard). Svoje poslanstvo je nadaljeval kot vzgojitelj v Družbi misijonarjev Afrike: od leta 1996 do 1999 v Tanzaniji, nato pa pet let v Toulousu v Franciji. Med letoma 2004 in 2010 je bil prvi generalni pomočnik belih očetov.
Leta 2010 je bil za šest let izvoljen za generalnega predstojnika Kongregacije (prvi Afričan na tem položaju), v istem obdobju pa je bil tudi podkancler Papeškega inštituta za arabske in islamske študije (PISAI).
Kot predstavnik Zveze generalnih redovnih predstojnikov se je udeležil redne škofovske sinode o družini, ki je potekala od 4. do 25. oktobra 2015.
Papež Frančišek ga je 17. februarja 2016 imenoval za škofa škofije Wa (Gana), 4. julija 2020 pa je bil imenovan za člana in svetovalca Papeškega sveta za pospeševanje edinosti kristjanov.
Msgr. William Seng Chye Goh, nadškof Singapurja (Singapur)
Rodil se je 25. junija 1957 v Singapurju. Filozofijo je študiral v bogoslovnem semenišču Penang v Maleziji, teologijo pa v bogoslovnem semenišču v Singapurju.
Po mašniškem posvečenju, ki ga je prejel 1. maja 1985, je bil pet let kaplan župnije Svetega Križa v Singapurju, nato pa je nadaljeval z magistrskim študijem teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu (1990-1992). Po povratku v Singapur je bil najprej eno leto župnik župnije sv. Ane, zatem pa je svoje poslanstvo nadaljeval v singapurskem bogoslovnem semenišču: med letoma 1992 in 2005 kot profesor in vzgojitelj, potem pa kot rektor.
Bil je član Duhovniškega senata, član zbora svetovalcev, član Škofijskega sveta za duhovne poklice in duhovni vodja Katoliškega centra duhovnosti v nadškofiji.
29. decembra 2012 je bil imenovan za nadškofa koadjutorja Singapurja, 20. maja 2013 pa za nadškofa iste nadškofije.
Msgr. Adalberto Martínez Flores, nadškof metropolit Asuncióna (Paragvaj)
Rodil se je 8. julija 1951 v paragvajski prestolnici Asunción. Med letoma 1970 in 1977 je obiskoval ekonomsko fakulteto na univerzah Universidad Nacional de Asunción in University of Washington. Filozofijo in teologijo je študiral na Papeški lateranski univerzi v Rimu (1977-1981) in bil posvečen v duhovnika 24. avgusta 1985. Do leta 1994 je duhovniško poslanstvo opravljal v škofiji sv. Tomaža na Deviških otokih (ZDA). V nadškofijo Asunción je bil inkardiniran leta 1994, kjer je nadaljeval svoje poslanstvo kot župnik v župniji Jezusovega in Marijinega Srca.
14. avgusta 1997 je bil imenovan za pomožnega škofa Asuncióna, 18. maja 2000 pa za prvega škofa Škofije sv. Lovrenca. 19. februarja 2007 je bil premeščen v Škofijo sv. Petra, nato pa 14. marca 2012 imenovan za vojaškega ordinarija Paragvaja. 23. junija 2018 je bil premeščen v Škofijo Villarrica del Espíritu Santo in bil imenovan za apostolskega administratorja vojaškega ordinariata Paragvaja. Novembra 2018 in 2021 je bil izvoljen za predsednika Paragvajske škofovske konference.
17. februarja 2022 ga je papež Frančišek imenoval za nadškofa metropolita Nadškofije Asunción.
Msgr. Giorgio Marengo IMC, apostolski prefekt Ulan Batorja (Mongolija)
Rodil se je 7. junija 1974 v italijanskem mestu Cuneo. Med letoma 1993 in 1995 je študiral filozofijo na Teološki fakulteti severne Italije, zatem pa tri leta teologijo na Papeški univerzi Gregoriana. S študijem misiologije je nadaljeval na Papeški univerzi Urbaniana, kjer je leta 2006 končal doktorat. Večne zaobljube v redovni skupnosti misijonarjev Tolažnice je izrekel 24. junija 2000, v duhovnika pa je bil posvečen 26. maja 2001.
Od leta 2000 do 2003 je opravljal pastoralno poslanstvo v mongolskem mestu Arvaiheer, leta 2003 pa je bil kot prvi duhovnik skupnosti misijonarjev Tolažnice poslan v misijone v Mongolijo. Od leta 2016 je regionalni svetovalec za Azijo, predstojnik za Mongolijo in župnik župnije Marije, Matere usmiljenja v Arvaiheerju.
2. aprila 2020 ga je papež Frančišek imenoval za apostolskega prefekta Ulan Batorja (Mongolija) s škofovskim značajem.
Sveti oče je imenoval tudi pet kardinalov, ki so že dopolnili 80 let in tako v primeru konklava ne morejo voliti novega papeža.
Msgr. Jorge Enrique Jiménez Carvajal CIM, upokojeni nadškof Cartagene (Kolumbija)
Rodil se je 29. marca 1942 v mestu Bucaramanga na severu Kolumbije. Vstopil je v malo semenišče, leta 1959 pa v Kongregacijo Jezusa in Marije (evdisti). Filozofijo je študiral na Papeški univerzi Javeriana v Bogoti, teologijo pa v bogoslovnem semenišču Kongregacije. V duhovnika je bil posvečen 17. junija 1967 v Bucamarangi.
Magistrski študij je končal na Papeški univerzi Javeriana, svoje poslanstvo pa je začel kot profesor v bogoslovnem semenišču v mestu Santa Rosa de Osos. Bil je vzgojitelj v semenišču evdistov v Bogoti in vodja tamkajšnjega karitativnega oddelka Kongregacije Jezusa in Marije. Nadaljeval je z delom vodje študijskih programov na Teološko-pastoralnem inštitutu CELAM v Medellínu, postal je provincial Kongregacije v Kolumbiji, od leta 1989 do 1991 pa je bil tajnik Latinskoameriške zveze redovnikov.
9. novembra 1992 je bil imenovan za škofa škofije Zipaquirá. Med letoma 1995 in 1999 je bil generalni tajnik Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike (CELAM), nato pa štiri leta njegov predsednik. Msgr. Jiménez je bil prav tako član Papeškega sveta za pastoralo zdravja in Papeške komisije za Latinsko Ameriko.
6. februarja 2004 je bil imenovan za nadškofa koadjutorja Cartagene, 24. oktobra 2005 pa za njenega nadškofa. To poslanstvo je opravljal do 25. marca 2021.
Msgr. Arrigo Miglio, upokojeni nadškof Cagliarija (Italija)
Rodil se je 18. julija 1942 v kraju San Giorgo Canavese v bližini Torina. Po študiju v semenišču v Ivrei in Torinu je končal magisterij iz teologije na Papeški univerzi Gregoriana in iz svetega pisma na Papeškem bibličnem inštitutu. V duhovnika je bil posvečen 23. septembra 1967. Kot kaplan in nato kot župnik v Ivrei je vodil »Hišo gostoljubnosti« in planinski dom Gino Pistoni, namenjen za pastoralo mladih.
Leta 1980 je bil vikar za pastoralo, med letoma 1981 in 1992 pa generalni vikar Ivree. Poleg tega je na Teološki fakulteti severne Italije predaval Sveto pismo, bil je generalni duhovni asistent italijanskih skavtov in duhovni asistent svetnega inštituta misijonark brezmejne Ljubezni.
25. marca 1992 je bil imenovan za škofa Škofije Iglesias na Sardiniji, 20. februarja 1999 pa je bil premeščen v škofijo Ivrea. V tem času je bil tudi tajnik Piemontske škofovske konference, predsednik znanstvenega odbora ter organizator socialnih tednov italijanskih katoličanov.
25. februarja 2012 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa metropolita Cagliarija. To poslanstvo je opravljal do 16. novembra 2019.
P. Gianfranco Ghirlanda DJ, nekdanji rektor Papeške univerze Gregoriana
Rodil se je 5. julija 1942 v Rimu. Na Univerzi La Sapienza je leta 1966 doktoriral iz prava in isto leto vstopil k jezuitom. V duhovnika je bil posvečen leta 1973 in leta 1978 končal doktorat iz kanonskega prava na Papeški univerzi Gregoriana.
Od leta 1975 je poučeval cerkveno pravo na Inštitutu za verske študije, na Teološki fakulteti in na Fakulteti za kanonsko pravo Papeške univerze Gregoriana, kjer je postal tudi redni profesor. Od leta 1995 do 2004 je bil dekan Fakultete za kanonsko pravo, od leta 2004 do 2010 pa rektor Univerze Gregoriana.
P. Ghirlanda je poleg tega opravljal službo svetovalca na različnih kongregacijah in svetih Svetega sedeža: na Kongregaciji za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, na Kongregaciji za kler, na Papeškem svetu za zakonodajna besedila, na Papeškem svetu za laike; na Kongregaciji za evangelizacijo narodov, na Kongregaciji za škofe ter Kongregaciji za nauk vere. Bil je član Dikasterija za laike, družino in življenje, prelat in odvetnik na vrhovnem sodišču Apostolske signature, in sodnik na prizivnem sodišču Države mesta Vatikan. Sodeloval je tudi pri pripravi nekaterih apostolskih konstitucij.
Objavil je več knjig in prek 110 strokovnih člankov, predvsem s področja kanonskega prava. Fakulteta za kanonsko pravo Papeške univerze v Salamanki mu je podelila častni doktorat.
Msgr. Fortunato Frezza, kanonik bazilike sv. Petra
Rodil se je 6. februarja 1942 v Rimu. Vstopil je v malo semenišče Bagnoregio in s pripravo na duhovništvo nadaljeval v bogoslovnem semenišču Viterbo. Mašniško posvečenje je prejel 28. junija 1966. Leta 1967 je na Papeški univerzi Gregoriana končal magisterij iz teologije, leta 1977 pa na Papeškem bibličnem inštitutu iz Svetega pisma.
Opravljal je naslednje službe: med letoma 1971 in 1984 je bil župnik v Spiccianu in hkrati predavatelj Svetega pisma na različnih teoloških ustanovah: asistent na Papeški univerzi Gregoriana, predavatelj v deželnem semenišču La Quercia v Viterbu, na nekaterih inštitutih za verske študije (Albano, Civitacastellana, Viterbo), na mednarodnem teološkem semenišču jožefincev v Viterbu ter salezijancev v Sveti deželi.
Leta 1983 je začel z delom na generalnem tajništvu škofovske sinode, od leta 1997 do 2014 pa je bil njegov podtajnik.
Leta 1999 je bil imenovan za častnega prelata Njegove Svetosti.
Leta 2013 je bil imenovan za kanonika papeške bazilike svetega Petra v Vatikanu, leta 2022 pa je postal kamerleng kapitlja bazilike svetega Petra v Vatikanu.
Bil je duhovni pomočnik zaposlenih na vatikanski Upravi za zdravje in higieno ter v več klavzurnih samostanih. Prav tako je opravljal službo kaplana nogometne ekipe A.S. Roma.
Do sedaj je izdal 123 publikacij, zlasti s svetopisemskega področja.
