Poslanica za svetovni dan turizma 2022: Ponovni razmislek o turizmu

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Svetovni dan turizma 2022 je posvečen ponovnemu razmisleku o turizmu. Zdravstvena kriza, ki se je začela konec leta 2019 in se še ni končala, nas je vse postavila pred težave, ki prihajajo od daleč, ter izpostavila nove in nepričakovane težave. Nedvomno nas je presenetila. Turizem je ena izmed dejavnosti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, vendar lahko, paradoksalno, postane eno izmed gibal pri obnovi bolj pravičnega, trajnostnega in celostnega sveta. Zato Cerkev tudi na preporod in obnovo turizma gleda z očmi upanja.

Pravičnejši turizem

Ponovni zagon turizma se lahko sklicuje na načela, ki so navdihnila Svetovni etični kodeks za turizem. Le-ta tovrstno dejavnost med drugim razume kot »glavno silo v službi miru ter dejavnik prijateljstva in razumevanja med ljudstvi sveta«, »dejavnik trajnostnega razvoja«, »sredstvo, ki uporablja kulturno dediščino človeštva in prispeva k njeni obogatitvi«, »dejavnost, ki je koristna za države in skupnosti gostiteljice«. To so temeljni elementi za izgradnjo bratstva in družbenega prijateljstva, predvsem pa za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

To pomeni – in glede tega je nujno potrebno spremeniti smer ter dokazati, da znamo iz krize, ki je razkrila toliko neenakosti in krivic, izstopiti boljši –, da je potrebno turistično dejavnost izvajati v skladu z načeli pravičnosti in družbene preobrazbe. To se na primer zgodi, če se na vseh ravneh in v vseh državah spoštujejo pravice oseb, ki so zaposlene v tem sektorju, ter če se turizem kot prostočasna in počitniška dejavnost izvaja ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva oseb.1 Pravičnost prav tako pomeni pravično delitev dobička, s čimer se premaga plenilsko logiko, zlasti v zvezi s prebivalstvom in geografskimi območji, ki so posebej izpostavljena številnim krizam, ki pestijo sodobni svet.2

V zvezi s tem želimo izraziti svojo bližino vsem tistim v turističnem sektorju, ki se že ravnajo po pravični vesti in so na gostoljubju zgradili ne le svojo strokovnost, temveč tudi svoje življenje. Ne manjka podjetnikov, ki so pozorni na najranljivejše in na delavce, ki so izpostavljeni izkoriščanju, zlasti na sezonsko osebje, ki opravlja najnižja dela v službi turistov. Vendar pa je treba ponovno opozoriti, da »mnogi delajo v negotovih in včasih nezakonitih razmerah, z nepravičnimi plačili; prisiljeni so v naporno delo, pogosto daleč od družine, izpostavljeni so velikemu tveganju stresa in podrejeni pravilom agresivne konkurenčnosti.«3 Kristjani so pozvani, naj se povežejo z vsemi ženskami in moškimi dobre volje, saj se mora to spremeniti.

Bolj trajnostni turizem

Ponovni zagon pomeni tudi, da ne smemo pozabiti, da je vpliv turizma na okolje zelo pomemben. Prevladujoča paradigma čim večje potrošnje mu lahko hitro in zelo škoduje.4 S pandemijo in trenutno energetsko krizo je postalo bolj očitno, da se je dobro osredotočiti predvsem na turizem na lokalni ravni: da se znamo ozreti okoli sebe, prepoznamo in cenimo zaklade dediščine, kulinarike, folklore in celo duhovnosti, ki jih imajo sosednje regije. Lokalne politike lahko danes temeljito premislimo v smislu gostoljubnosti in kakovosti življenja za sedanje prebivalce, prišleke in najbližje sosede.

Poleg tega je treba na planetarni ravni pretok blaga, potovanje ljudi zaradi turizma in tempo potrošnje vsekakor spremeniti v smeri ustreznega odnosa med človeškimi bitji in stvarstvom. Trajnost turizma se namreč ne meri le z vidika onesnaževanja, temveč tudi z vplivom na biotsko raznovrstnost naravnih in družbenih ekosistemov: potrebna je občutljivost, ki bi konkretno razširila zaščito ekosistemov, da se zagotovi harmonično prehajanje turistov v okoljih, ki ne pripadajo ne njim ne eni sami generaciji. Srednjeročne podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na privlačnost številnih tradicionalnih destinacij, pri čemer obstaja nevarnost, da bodo tudi s tega vidika že sicer gospodarsko šibke regije še dodatno kaznovane. Zaščita biotske raznovrstnosti in osuplost nad čudesi stvarstva morata zato sobivati v turizmu, »ki ga je potrebno ponovno premisliti«.

Celostni turizem

Turizem ponuja ogromno možnosti za medsebojno sodelovanje človeškega duha in Božjega duha, ki spodbuja srečanje med raznolikostmi.5 Vsekakor ne manjka odpora in elementov, ki temu nasprotujejo. Lahko opazimo, na primer, kako se v kulturnem smislu krči prostor za vključevanje različnih načinov razmišljanja in življenja. Produkcijski sistem, tudi na področju turistične industrije, se hitro približuje standardizaciji vsebin, zlasti zaradi časovnih omejitev – obiskov, potovanj, bivanja –, kar razvija bolj individualistično in manj kolektivno izkušnjo. Pri ponovnem razmisleku o turizmu je potrebno upoštevati »celosten pogled na človeka«, ki, kot poudarja papež Frančišek, ni teorija, »ampak način življenja in delovanja; takšnega pogleda vsekakor ne najdemo v kakšnem priročniku, ampak v osebah, ki živijo na naslednji način: z očmi, ki so odprte za svet, z dlanmi, ki držijo druge dlani, s srcem, ki je občutljivo za slabotnosti bratov«.6 Le na ta način se lahko srečamo z drugačno kulturo, se pozanimamo o njeni zgodovini, odkrijemo njene globoke vrednote. Skratka, tudi turizem je poklican, da sprejme perspektivo celostne ekologije.7 Dejansko lahko pomaga določeni skupnosti pri »regeneraciji«, saj spodbuja dialog med lokalnimi kulturnimi jeziki in življenjskimi slogi obiskovalcev. Sprejemanje turistov tako postane način preoblikovanja civilnih prostorov, družbenega in mestnega okolja, prispeva h krepitvi identitet v pravem ravnovesju med ohranjanjem korenin in ponudbo storitev.

Turizem, ki goji upanje

Katoliška Cerkev si zelo prizadeva spodbujati to prenovljeno vizijo turizma z vidika celostnega človeškega razvoja. Sinodalni proces, ki ga živi po vsem svetu, od najbolj obrobnih skupnosti do najpomembnejših središč odločanja, je metoda poslušanja in soudeležbe, ki lahko tudi v civilno družbo in gospodarske organizacije vnese večjo sposobnost reševanja nasprotujočih si interesov in stališč. Umetnost razločevanja in kolektivna sposobnost, da pridemo do novih sintez, sta epohalna izziva, od katerih je za vse odvisna prihodnost po meri človeka. Te perspektive bodo predmet nadaljnjega premišljevanja na VIII. svetovnem kongresu za pastoralo turizma, ki bo potekal v Santiagu de Compostela od 5. do 8. oktobra 2022. Tema dogodka, ki ga organizirajo v okviru svetega kompostelskega leta, bo »Turizem in romanja: poti upanja«. Z upanjem gledamo na živahnost sektorja, na vse, ki so vanj vključeni in zanj odgovorni. Z besedami papeža Frančiška spodbujamo vse, naj »ohranjajo prižgano baklo upanja« in »naredijo vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost gledanja v prihodnost z odprtim duhom, zaupnim srcem in daljnosežno mislijo«.8

1Prim. Video sporočilo papeža Frančiška ob 109. mednarodni konferenci dela, 17. junij 2021.
2Prim. Kongregacija za nauk vere/Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju, Oeconomicae et Pecuniariae Questiones. 6. januar 2018, št. 4, 8.
3Prim. Poslanica prefekta Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju ob svetovnem dnevu turizma 2019: »Turizem in delo: boljša prihodnost za vse«, 24. julij 2019.
4Prim. Okrožnica Laudato si’, št. 18; 203.
5Prim. Okrožnica Fratelli tutti, št. 215.
6Govor papeža Frančiška Mladinskemu turističnemu centru, 22. marec 2019.
7Prim. Okrožnica Laudato si’, 4. poglavje.
8Prim. Pismo papeža Frančiška msgr. Rinu Fisichelli za jubilejno leto 2025, 11. februar 2022.