Parolin: Papeževo potovanje v Afriko namenjeno spodbudi sprave in miru

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče bo 40. mednarodno apostolsko potovanje začel 31. januarja v Demokratični republiki Kongo in ga sklenil 5. februarja v Južnem Sudanu. Vsi dogodki bodo potekali v prestolnicama obeh držav, torej v Kinšasi in Džubi. Papež tamkajšnjim prebivalcem, ki se že dolgo soočajo s težkimi družbenimi in političnimi razmerami, prinaša Božjo besedo, zlasti pa upanje na mir in dialog. Obisk Južnega Sudana bo imel ekumenski prizvok, saj bosta na njem skupaj s papežem Frančiškom tudi canterburyjski anglikanski nadškof Justin Welby in moderator škotske Cerkve Iain Greenshields. To bo »ekumenizem pričevanja«, poudarja vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin in pojasnjuje, da bo obisk potekal v znamenju bližine Cerkvam in lokalnim skupnostim ter v znamenju upanja na spravo v teh dveh državah, ki imata na milijone beguncev, gverilske spopade, etnične in politične napetosti.

Pastoralni in družbenopolitični vidik potovanja

Papež se odpravlja v DR Kongo in Južni Sudan kot pastir, ki se želi srečati z Božjim ljudstvom, hkrati pa tudi kot romar miru in sprave, pojasni kardinal: »Kot na vsakem apostolskem potovanju želi sveti oče tudi tokrat najprej biti blizu Cerkvi in lokalnemu prebivalstvu ter se z njimi srečati. Rekel bi, da je pri tem obisku ta želja še posebej močna, ker gre za dolgo pričakovano potovanje, ki ga je papež moral preložiti zaradi težav s kolenom, in ker gre za dve državi, ki sta zaradi konfliktov v posebno težkem položaju.« Apostolsko potovanje ima torej dva vidika: pastoralnega, v smislu bližine krajevnim cerkvenim skupnostim, in družbenopolitičnega, pri čemer se pričakuje, da bodo »papeževa navzočnost, njegove besede in pričevanje pripomogli k prenehanju nasilja in okrepili procese miru in sprave«.

Tolažba in spodbuda k upanju

 V DR Kongo se bo papež med drugim srečal z žrtvami nasilja na vzhodu države. Parolin izrazi upanje, da bi srečanje lahko ozdravilo te zelo globoke rane, saj nasilje, nasprotovanja in konflikti trajajo že zelo dolgo. »Da se bo papež srečal z žrtvami teh razmer je zelo pomembna gesta, ki bo zagotovo prinesla tolažbo. Menim, da je prvi vidik in prva razsežnost tega srečanja ravno tolažba prebivalstva, ki je trpelo zaradi mnogih mrtvih in beguncev. Drugi vidik je spodbuda, da ne bi izgubili vere in upanja, se prepustili maščevanju in še povečali spore, ampak da bi cilj postal mir. Občestvo in bratstvo sta namen papeževega srečanja s temi žrtvami.«

Sprejeti konkretne korake na poti k miru

Kardinal Parolin spregovori o vlogi verstev pri doseganju stabilnih razmer v Južnem Sudanu, kamor bo sveti oče prispel v petek, 3. februarja. Krščanske Cerkve delujejo v prid vsega prebivalstva in pogosto dosežejo kraje, kamor mednarodne institucije včasih ne morejo priti. »Zato uživajo zaupanje in ugled med prebivalstvom, kar jim je omogočilo, da imajo pomembno vlogo v zapletenem mednarodnem dialogu,« pove kardinal. Spomni, da je leta 2019 papež Frančišek poljubil noge južnosudanskemu predsedniku kot znamenje prošnje za mir. Po Parolinovih besedah je to bilo »preroško dejanje«, ki se ga tudi sam predsednik še vedno z ganjenostjo spominja. »To je gesta, ki zavezuje oblasti, da sprejmejo konkretne korake na poti k miru. Upajmo, da bo to potovanje zagotovilo nadaljevanje tega zelo posebnega trenutka in jih spodbudilo k sprejemanju konkretnih in zelo praktičnih odločitev, da bi mirovni proces lahko dosegel svoj cilj.«

Ekumenizem pričevanja

Kot rečeno, ima potovanje v Južni Sudan izrazito ekumensko potezo, saj bo papež potoval skupaj s canterburyjskim nadškofom Welbyjem in moderatorjem škotske Cerkve Greenshieldsom. Parolin pove, da gre za »ekumenizem pričevanja«: »Že samo dejstvo, da bodo vsi trije skupaj, je znamenje, da je mogoče najti načine občestva kljub razlikam.« Izpostavi pa tudi skupno prizadevanje različnih verskih skupin v državi, da bi skupaj pričevali evangelij in bili zagovorniki miru.

Predanost in skupno prizadevanje vseh

Spremembe v obeh afriških državah, kjer velika revščina in stalni konflikti hodijo z roko v roki z upanjem na boljšo prihodnost, so po Parolinovih besedah počasne. Potrebna sta predanost in skupno prizadevanje vseh. »Posamezni državi si bosta morali prizadevati za oblikovanje politik, ki bodo dejansko temeljile na pravičnosti in miru. Mednarodna skupnost mora sodelovati s političnimi voditelji posameznih držav, podpirati državi v tem občutljivem trenutku in ju spremljati pri doseganju celovitega družbenega, ekonomskega in institucionalnega razvoja. V tem kontekstu je pomembna tudi vloga Cerkva, zlasti na karitativnem, izobraževalnem in zdravstvenem področju.«

Upanje na preobrat

Kardinal Parolin izrazi zadovoljstvo, da lahko papeža Frančiška spremlja na potovanju v DR Kongo in Južni Sudan. Spomni, da je julija lansko leto že bil tam, ko je bilo sprva načrtovano potovanje odpovedano zaradi papeževih zdravstvenih težav. Doda, da ljudje z velikim veseljem pričakujejo svetega očeta. Izrazi upanje, da bo potovanje »zaznamovalo trenutek preobrata v pogosto tragičnih dogodkih v teh dveh državah in okrepilo dobro voljo vseh«, saj je na strani vseh velika potreba po »obnovljenem zavzemanju«. Če bo prišlo do te zavzetosti za spremembe, bosta državi lahko prišli iz sedanjih konfliktnih razmer, lažje bo zagotoviti pravičen razvoj vsega prebivalstva, državi pa se bo usmerilo na pot v boljšo prihodnost.