Nuncij v DR Kongo: Papež je nakazal smernice za Cerkev in državo

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kongo je bil tri dni znamenje upanja in vitalnosti

Nuncij je najprej spomnil na topel sprejem, ki so ga prebivalci Demokratične republike Kongo namenili papežu Frančišku med 31. januarjem in 3. februarjem. Na obisk so se po njegovih besedah pripravljali »z navdušenjem, veseljem in prilagodljivostjo«. Kot je še dejal, tri dni Kongo ni bil le država, ki je »okrvavljena zaradi oboroženih spopadov ter žrtev izkoriščanja«, ampak je bil »prestolnica Cerkve vsega sveta, znamenje upanja in vitalnosti, tudi za druge katoliške skupnosti«.

Mladi predstavljajo tri četrtine prebivalstva

Papežev obisk je prav tako pokazal, da ta afriška država ni le »dežela strateških in redkih mineralov«, ampak predvsem dom mož, žena in otrok. Ne obstajajo samo problemi, ampak bistveno več: upanje in trdoživost, srce, ki močno utripa zahvaljujoč mladim, »ki predstavljajo tri četrtine prebivalstva«. Po besedah nadškofa Balestrera Demokratična republika Kongo zdaj ne more več čakati, da odpre »novo poglavje v svoji zgodovini sprave«.

Eden največjih dogodkov

Ob tem je spomnil na pretresljiva pričevanja med srečanjem z žrtvami nasilja na vzhodu države 1. februarja. So dokaz, da je vera utelešena v srcih več deset milijonov ljudi. »Vitalnost mladih in njihova inteligentnost, na kateri je spomnil papež med povratnim letom, kažeta neizmernost človeških virov. Ustvarjalnost ljudi, njihov način življenja in izražanja sta bila vidna tudi v plesu in glasbi.« Čeprav je veliko stvari, ki bi se jih lahko izboljšalo, je po nuncijevih besedah papežev obisk pokazal, česa so sposobni Kongovci; njihovo pripadnost Cerkvi in državi, pa tudi stopnje odgovornosti, ki jih je potrebno vzpostaviti. Šlo je za večplasten dogodek z velikim številom udeležencev, enega največjih v zgodovini Demokratične republike Kongo, ki je pomemben tudi za življenje države in prihodnjih generacij.

Papež nakazal smernice za prihodnja desetletja

Msgr. Balestrero je zatem v pogovoru razmišljal o močnih sporočilih svetega očeta, ki je kongovskemu ljudstvu »nakazal smernice za prihodnja desetletja; podal je slog in vsebino: 

slog bližine za pastoralo, podobe z globoko vsebino za katehezo in prenos vere«, je dejal nuncij ter nadaljeval: »Ta program je treba sprejeti v celoti, tako v točkah, "ki so nam všeč", kot v tistih, ki nas vabijo k spremembam. Te besede, ki jih narekuje evangelij, morajo postati merilo za življenje, delovanje in služenje Cerkve v kongovski družbi.« Ob tem je pohvalil pobudo škofov, da bi govore svetega očeta bolje spoznali, jih premislili in vključili v katehezo. Po njegovih besedah je to pomembno, saj obisk papeža Frančiška ne more miniti tako hitro, kot se pojavljajo in izginjajo novice: »Te govore moramo vzeti kot ljubeznivo povabilo, da bi postali bolj evangeljsko preroški.«

Papežev obisk se »začenja zdaj«

Nadalje je nuncij v Demokratični republiki Kongo dejal, da bi lahko rekli, da se papežev obisk »začenja zdaj«. V smislu, da se po dobrih treh dneh bivanja svetega očeta v Kinšasi »sedaj začenja četrti dan, ki je težji, saj je daljši in terja vso našo zavzetost in vztrajnost; prenehati moramo kazati s prstom na druge in se upreti vsakršnemu izkoriščanju. To je čas, ko moramo okrepiti svoj odnos z Bogom in pregledati svoje odnose z ljudmi okoli nas,« je dodal nadškof Balestrero.

Cerkev in država povabljeni k sodelovanju

Cerkev in država v Kongu sta po nuncijevih besedah poklicani k sodelovanju, saj sta obe v službi prebivalstva, čeprav sta njuni vlogi in odgovornosti različni. Napetosti so v tej državi, ki je v mnogih pogledih mlada, neizogibne, vendar je bil papežev obisk »trenutek velikega sodelovanja«. »Videl sem, kako na koncu vedno prevlada zavest, da Cerkev in država potrebujeta druga drugo, v medsebojnem spoštovanju,« je še spomnil nuncij.

Izvajanje okvirnih sporazumov

Ob koncu intervjuja je spregovoril še o izvajanju podpisanih in ratificiranih okvirnih sporazumov, ki je po njegovem mnenju na pravi poti. 

Poudaril je, da sta obe strani poklicani, da ohranita ta zagon: »Papežev obisk je bil priložnost za kopernikansko spremembo, saj sta Cerkev in država v Demokratični republiki Kongo z roko v roki sodelovali pri izvajanju teh sporazumov. Zato katoliška Cerkev v tej državi nima več statusa "neprofitne organizacije", kot je bilo to v preteklosti, ampak ima status pravne osebe. Julija lani je bilo v navzočnosti državnega tajnika kardinala Pietra Parolina podpisanih pet posebnih sporazumov, ki opredeljujejo delovanje Cerkve na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja, davkov, pastorale in socialnega dela. Ti posebni sporazumi bodo omogočili in olajšali delo Cerkve. Na ministrstvu za notranje zadeve je bil ustanovljen urad za usklajevanje med Cerkvijo in državo, od katerega je Cerkev zdaj odvisna. Mejniki so bili postavljeni, kaj se bo zgodilo v prihodnje, pa je odvisno od dobre volje obeh strani.«