Išči

Sedež ZN v Ženevi Sedež ZN v Ženevi  (BENEDETTA BARBANTI)

Sveti sedež: Naj bo Nikaragva ponovno kraj mirnega sobivanja in spoštovanja pravic

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, msgr. Fortunatus Nwachukwu, je na zasedanju sveta ZN za človekove pravice izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha nasilja v Nikaragvi, kjer prihaja do napadov na politične in državljanske svoboščine, do samovoljnih aretacij in deportacij.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vatikanski predstavnik je dejal, da je Sveti sedež zaskrbljen zaradi poslabšanja »družbeno-političnih razmer in razmer na področju človekovih pravic« v tej srednjeameriški državi, ter zaradi vse večjega omejevanja »svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja«. Prav tako je spomnil na »represivne ukrepe proti tistim, ki kritizirajo vlado, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, članom združenj za človekove pravice in pripadnikom katoliške Cerkve«.

Stalni opazovalec Svetega sedeža je nadalje v izjavi opozoril tudi na »zaprtje več neodvisnih medijev in nevladnih organizacij, vključno z verskimi organizacijami, ter na obtožbe o sistematični uporabi nasilja s strani organov pregona v ozračju splošne nekaznovanosti«. Omenil je še pogoste primere »samovoljnih aretacij, kršitev pravičnih postopkov ter slabe pogoje v zaporih«.

Poleg izgona nekaterih diplomatov iz Nikaragve, med katerimi so bili tudi apostolski nuncij v Managui, msgr. Waldemar Stanisław Sommertag in misijonarke ljubezni Matere Terezije, po besedah msgr. Nwachukwuja »Sveti sedež obžaluje nedavne novice o 26-letni zaporni kazni za msgr. Rolanda Álvareza, škofa v Matagalpi, in samovoljnem odvzemu državljanstva več kot 300 nikaragovskim državljanom – vključno z izgnanim pomožnim škofom v Managui Silvom Joséjem Baezom –, od katerih jih je bilo 222 deportiranih v Združene države Amerike«.

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v Ženevi je nato ponovil poziv papeža Frančiška, k »preseganju sovražnosti in iskanju prostora za konstruktiven dialog med stranmi«. Na ta način bi »postavili pogoje za ponovno mirno sobivanje, ki temelji na spoštovanju dostojanstva in pravic vseh ljudi, zlasti tistih, ki se nahajajo v bolj ranljivih razmerah; tistih, ki jih trenutne okoliščine prekomerno prizadenejo«. Ob koncu je spomnil še na nedavni poziv svetega očeta po opoldanski molitvi 12. februarja, naj se »srca političnih voditeljev in vseh državljanov« odprejo za »iskreno prizadevanje za mir, ki se rodi iz resnice, pravičnosti, svobode in ljubezni ter se doseže s potrpežljivim uresničevanjem dialoga«.

Prisluhni prispevku
Petek, 10. marec 2023, 13:58