Msgr. Frisina: sakralna glasba je sestavni del bogoslužja

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

V pripravi na jubilejno leto 2025 je Dikasterij za evangelizacijo na željo papeža Frančiška izdal zbirko Koncilski zvezki. Verniki so povabljeni k branju koncilskih dokumentov, ki so še danes aktualni in so v pomoč na poti rasti vere. Štirinajsti zvezek se nanaša na konstitucijo »Sacrosanctum Concilium«, zanj pa je msgr. Marco Frisina, vodja pevskega zbora rimske škofije, pripravil komentar k šestemu poglavju konstitucije, ki govori o glasbi pri bogoslužju. »Glasba pri bogoslužju je zelo pomembna, tako kot je zelo pomembna v življenju ljudi. Izhodišče za reformo bogoslužne glasbe so bile besede svetega Pija X. "Božja slava in posvečevanje bratov". Gre za star in jedrnat izraz, ki zelo jasno ponazarja vlogo, ki jo ima po mnenju koncila glasba pri molitvi. Cerkev je glede tega zelo zahtevna, čeprav je ta prostor včasih prepuščen improvizaciji; drugič postane bolj predstava kot molitev, spet tretjič pa se spremeni v nekakšno izložbo.«

Glasba gradi mostove

Po besedah msgr. Frisine ima glasba »izredno sposobnost, da gradi mostove, predvsem pa odpira srca vernikov in jih usmerja k Bogu v skupni molitvi. Gre za posebne kanone, ki temeljijo na Božji besedi, veri in soudeležbi, ki je značilna za koncil. Gre za vertikalno in horizontalno razsežnost: prva je hvalnica Bogu, ko se ponudi najboljše tudi na ravni izvajanja, obstaja pa tudi trenutek posvečevanja bratov, ko se srečamo in molimo z drugimi ter hodimo po skupni poti. Sakralna glasba je sestavni del bogoslužja«.