Sklenila se je celinska faza sinode
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Po lokalni fazi (škofijski in nacionalni) je čas poslušanja, dialoga in razločevanja med Cerkvami na istem geografskem območju predstavljal še eno novost v tem sinodalnem procesu.
Ta nova faza ni bila omejena na obhajanje sedmih celinskih zasedanj, ampak je šlo za pravi proces poslušanja in razločevanja na celinski ravni o istem in edinem vprašanju celotnega sinodalnega procesa: Kako se danes na različnih ravneh (od krajevne do vesoljne) uresničuje »skupna hoja«, ki Cerkvi omogoča oznanjevanje evangelija v skladu z zaupanim ji poslanstvom? (Pripravljalni dokument, št. 2).
V skladu z načelom subsidiarnosti je bila organizacija tega dela procesa in posameznih celinskih zasedanj sinode zaupana krajevnim organizacijskim odborom (ali delovnim skupinam), ki so večinoma del mednarodnih srečanj škofovskih konferenc ali vzhodnih katoliških Cerkva. Njihovo delo je spremljala tudi posebna delovna skupina generalnega tajništva sinode. Na vsakem celinskem zasedanju je bil prisoten vsaj eden izmed odgovornih na generalnem tajništvu sinode ali generalni poročevalec na 16. rednem zasedanju škofovske sinode, s čimer je bila izražena bližina Svetega sedeža in želja, da bi prisluhnili delnim Cerkvam.
Na vseh sedmih zasedanjih, ki so od začetka februarja do konca marca zaznamovala čas sinodalne poti, so sodelovali škofje, duhovniki, posvečene osebe in laiki. Njihov cilj je bil odgovoriti na tri vprašanja, ki jih vsebuje Delovni dokument za celinsko fazo (št. 106), objavljen 27. oktobra 2022. Udeleženci so najprej podali »odmeve« ob branju DCF, nato pa nakazali napetosti in prednostne naloge. Mnogi udeleženci celinskih zasedanj so se prepoznali na poteh, ki jih je začrtal Delovni dokument – seveda vsak s svojega cerkvenega in kulturnega vidika, ki so včasih zelo različni. Sadovi njihovih razprav so zapisani v Sklepnem dokumentu, ki so ga udeleženci posameznih zasedanj pripravili kot prispevek k prvemu zasedanju škofovske sinode, ki bo potekalo od 4. do 29. oktobra 2023.
Ti dokumenti so sad pristne sinodalne poti, spoštujoč dosedanji proces, ki je odražal glas Božjega ljudstva na celini. Teh sedem celinskih dokumentov bo podlaga za Instrumentum laboris, delovni dokument za 16. redno zasedanje škofovske sinode. Njegova priprava je zaupana pripravljalni komisiji, ki jo je ustanovilo generalno tajništvo sinode.
Vsa zasedanja so bila za Cerkev čas milosti. V celinski fazi je bila poudarjena velika želja po prenovi, in sicer tako, da bi hodili skupaj, združeni s Kristusom. Poleg tega pa se je pokazalo veliko veselje in globoko ljubezen številnih vernikov do Cerkve, Božjega ljudstva, kljub pomanjkljivostim in slabostim; bistven je tudi pomen poslušanja kot sredstva ter stalne dinamike cerkvenega življenja; duhovno spreobrnjenje je bilo potrjeno kot metoda, ki spodbuja resnično skupnostno poslušanje in razločevanje za doseganje cerkvenega soglasja.
Generalno tajništvo sinode se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z veliko resnostjo in navdušenjem sodelovali pri tem procesu. Celinska faza je privedla do večjega zavedanja, da je pomembno v Cerkvi hoditi skupaj kot občestvo skupnosti ter okrepiti dialog med delnimi Cerkvami in vesoljno Cerkvijo.
Konec posvetovanja ne pomeni konca sinodalnega procesa za Božje ljudstvo, niti ne pomeni prekinitve dialoga med vesoljno Cerkvijo in delnimi Cerkvami. Pomeni, da lokalnim skupnostim prepušča izziv, da te »sinodalne reforme« uresničijo v vsakdanjem cerkvenem delovanju. Prav tako pa se je potrebno zavedati, da za večino tega, o čemer se je doslej razpravljalo in kar je bilo opredeljeno na lokalni ravni, ni potrebno razločevanje vesoljne Cerkve ali posredovanje Petrovo učiteljstvo«.
