Kardinal Parolin: Papež veliko pričakuje od srečanja z mladimi na Svetovnem dnevu mladih

Massimiliano Menichetti

Mladi, ki so prispeli v Lizbono, čakajo na papeža Frančiška, da bi skupaj doživeli 37. svetovni dan mladih, prvega po pandemiji Covid-19. Sveti oče odhaja na Portugalsko v zavesti, da imajo ta »srečanja sama po sebi veliko moč, celo moč, da nekaterim spremenijo življenje.« Tako kardinal Parolin z vatikanskimi mediji deli misli svetega očeta, ki se bo srečal, poslušal in govoril z mladimi, ki so prišli z vsega sveta za to veliko praznovanje vere. Sveti oče bo v portugalski prestolnici od 2. do 6. avgusta. To bo njegovo 42. mednarodno potovanje prav zaradi Svetovnega dneva mladih. Tajnik države Vatikan spodbuja tudi tiste, ki ne bodo mogli fizično sodelovati na SDM, naj »se čutijo vključene in v polnosti protagoniste« ter pojasnjuje, da je bil Fatimski postanek namenjen bližini z bolnimi in trpečimi ter molitvi za mir.

Eminenca, papež Frančišek bo z mladimi SDM v Lizboni, na Portugalskem. Kako se papež pripravlja na to srečanje?
Sveti oče goji velika pričakovanja od bližnjega Svetovnega dneva mladih v Lizboni. V različnih video sporočilih je že povabil mlade, naj se mu pridružijo na tem romanju in naj pripravijo ta cerkveni dogodek, naj ga pripravijo predvsem v molitvi. Papež moli za vse mlade, ki so se v teh dneh že podali na pot proti Lizboni, v prepričanju, v zavesti, da imajo ta srečanja, ti shodi sami v sebi veliko moč, celo moč, da nekomu spremenijo življenje. Sam je pred kratkim dejal, da »na dnevih, kot je ta, zelo zrastemo!« Sveti oče se torej pripravlja na bližnje Svetovne dneve mladih z velikim upanjem in opogumlja mlade, naj imajo enak odnos do vseh trenutkov, ki jih bo preživel z njimi.

Pred nekaj tedni je tudi prejel, recimo temu nahrbtnik, ki ga bodo potem prejeli mladi romarji v Lizboni.

Svetovni dnevi mladih so se rodili iz uvida sv. Janeza Pavla II. Kakšen pomen ima leta 2023 to svetovno srečanje?
Rekel bi, da je bila odločitev Janeza Pavla II. nedvomno preroška odločitev, preroški uvid, ki govori prav o tem, da želi Cerkev spremljati mlade, želi spremljati, da bi jim oznanjala evangelij in jim olajšala srečanje s Kristusom; da se mora Cerkev čutiti vedno bolj zavzeta, na svetovni ravni, za mlade, za njihove stiske in skrbi, za njihova upanja in da odgovarja tudi na njihova pričakovanja, in to vedno v tej perspektivi srečanja s Kristusom, ki je pot, resnica in življenje.

Zdi se mi, da se ta preroški uvid kaže v vsej svoji pomembnosti tudi v naših dneh. Ta preroški uvid tudi danes ohranja vso svojo aktualnost, ker hoče ponovno potrditi zavezanost Cerkve v odnosu do mladih rodov. Naš svet, ki se nahaja v globoki spremembi, ki je doživel tragično izkustvo pandemije Covida in ki danes doživlja mnogotere spopade po celotnem planetu, bolj kot kadar koli prej potrebuje, da mladi srečajo obličje Jezusa Kristusa, da spoznajo njegovo besedo odrešenja in postanejo njegovi učenci. In tako se Svetovni dan mladih še enkrat kaže kot pomembno sredstvo in priložnost za evangelizacijo sveta mladih.

Ima pa tudi vidik svetovnega bratstva: dejstvo, da se ti mladi, ki prihajajo iz različnih držav in potemtakem z različnimi kulturami, jeziki, različnimi življenjskimi slogi, lahko srečajo med seboj in izmenjajo svoje izkušnje, izmenjajo svoje darove.

Biti moramo torej hvaležni, če se ta izkušnja nadaljuje že 40 let in če ima danes veliko možnost, da vpliva na življenje mladih.

3. Kaj se Cerkev danes lahko nauči od mladih?
Mislim, da ima Cerkev pred seboj veliki izziv prenosa vere, prenosa vere svetu na splošno. In mislim, da nam imajo v tej nalogi, ki jo ima Cerkev, mladi kaj povedati.

V današnjem svetu ni malo tistih, ki Jezusa Kristusa ne poznajo, ali pa so ga morda zavrnili, in tako raste število tistih, ki so izgubili vero in se obnašajo, kot bi Boga ne bilo. Papež je pogosto govoril o tem prelomu v prenašanju vere med generacijami Božjega ljudstva, in pojasnil, da je zato nekoliko normalno, da so skoraj razočarani nad Cerkvijo in se nehajo istovetiti s katoliško tradicijo. Raste število staršev, ki ne krstijo otrok, ki jih ne učijo moliti ali odhajajo v druge verske skupnosti (VE 70).

 To je stanje, ki se ga moramo zavedati in ga upoštevati, in zelo vpliva na življenje mladih, ki v sebi nosijo vprašanja, veliko dvomov in veliko vprašanj, na katera ne znajo odgovoriti. Zato mladi prosijo Cerkev, da prenovi svojo apostolsko vnemo in se brez bojazni poda na tisto pot pastoralnega in misijonarskega spreobrnjenja, ki si ga sveti oče tako zelo želi. Biti moramo ustvarjalni, najti moramo pogum in prave besede, da bomo današnjim mladim predstavili Jezusa Kristusa v vsej njegovi svežini, v vsej njegovi aktualnosti na tak način, da ga bodo tudi mladi tega časa, ki imajo občutljivost, sloge, načine delovanja drugačne od njihovih vrstnikov v preteklosti,  lahko srečali in doživeli izkustvo globoke vere, in se bo iz tega doživetja globoke vere potem rodila tudi želja, da bi jo podelili z vsemi svojimi vrstniki. Povabilo torej, naj ne ostanemo mirni za svojimi zidovi, ampak zares postanemo misijonarji mladih in jih bolj vključimo v to pot vere.

4. Kriz, skozi katere gre svet, je veliko: vojne, revščina, brezbrižnost, zapuščenost, sebičnost, sekularizem … Ali mladi lahko premagajo te izzive?
Da, in mislim, da sporočilo prihaja ravno iz sporočila, ki ga je za SDM sveti oče namenil mladih, v katerem predstavi Marijo, ki je po oznanjenju vstala in se v naglici odpravila (Lk 1,39) k sorodnici Elizabeti, da bi ji pomagala v njenih potrebah. Marija nam torej kaže, predvsem mladim pot bližine in srečanja. In verjamem, da imajo mladi, ko prehodijo te poti, ta pota bližine in srečanja, v sebi sposobnost, da se soočijo in pomagajo rešiti in premagati veliko izzivov naše družbe.

Pred očmi, v mislih imam pričevanja mnogih mladih, ki jih ravno tako kot Marijo ni bilo strah zapustiti svoje udobje, da bi postali bližnji tistim, ki so v potrebi, tistim, ki so v stiskah. Ne zapirajo se sami vase, ampak se odločijo, da bodo naredili rodovitne svoje talente, svoje darove, svoje sposobnosti, to, kar so prejeli za druge in skušajo skozi odločitve, ki se lahko zdijo celo precej omejene, precej majhne, a ki bodo vseeno povečale dobro v svetu. Mislim, da je to prispevek, ki ga mladi lahko dajo velikim izzivom našega časa.

5. Postanek v Fatimi je bil SDM dodan. Kakšen pomen ima ta obisk v Marijinem svetišču?
Gre za pomemben obisk, v katerem bo sveti oče srečal mlade bolnike in z njimi molil rožni venec. To bo močan trenutek. Mislim, da papež želi poudariti Marijino sporočilo trem pastirčkom, ko se je prikazala daljnega leta 1917. To so bile besede tolažbe, bile so besede upanja v svetu v vojni, ne tako zelo drugačen od resničnosti, ki jo doživljamo danes. Marija je povabila pastirčke in po njih ljudi, naj z velikim zaupanjem molijo predvsem rožni venec, da bi dosegli mir v svetu.

Tako nas papež Frančišek, ki v svojem srcu vedno nosi dramo mnogih, ki so vpleteni v spopade, s tem obiskom svetišča v Fatimi med SDM, prosi, naj ne izgubimo poguma in naj vztrajamo v molitvi in še posebej v molitvi svetega rožnega venca.

6. SDM je lahko in mora biti trenutek poslušanja. Kaj se, po vašem mnenju, lahko rodi iz tega srečanja?
Tam je Božja milost, ki deluje v srcih ljudi in v srcih mladih, vendar bi rad poudaril, da so trije trenutki tega srečanja, ki se mi zdijo zelo pomembni. Prvi je poslušanje Gospoda, njegovega klica. Posebno pomemben trenutek v tem smislu je vigilija, obhajanje vigilije v soboto zvečer, med katero bo tudi čas evharističnega češčenja. Srečati Gospoda, navzočega v evharistiji in pustiti se srečati Njemu, ki je navzoč v evharistiji, pomeni biti pripravljen poslušati tudi njegovo besedo. Tako se zgodi srečanje, ki resnično lahko spremeni življenje mnogih mladih.

Drugi trenutek poslušanja je poslušanje papeža. Vemo, kolikšno sposobnost stopanja v stik in v sozvočje z mladimi ima papež, kako sposoben jih je nagovoriti, jim podariti besede, ki jih lahko pretresejo, opogumijo, spodbudijo, da od sebe dajo najboljše. Tudi srečanje s Petrovim naslednikom kot pričo in učiteljem vere lahko postane razlog za prelomnico v življenju mladih.

Tretji trenutek pa je srečanje in poslušanje mladih med seboj. Vsak Svetovni dan mladih je tudi priložnost za srečanje, kot sem dejal, mladih, ki prihajajo iz drugih držav, za odkrivanje, kako vrstniki živijo svojo različnost in kako se lahko med seboj obogatijo.

7. Kaj reči tolikim mladim, ki jih ne bo v Lizboni, čeprav si to željo?
Da, vemo, da bodo v času Svetovnega dneva mladih v Lizboni tudi lokalni dogodki in SDM bo mogoče spremljati preko sredstev družbenega obveščanja. Tisti, ki se iz različnih razlogov ne morejo odpraviti v Lizbono, se bodo morali – vabim jih – duhovno pridružiti papežu in vrstnikom, ki so na Portugalskem in živeti, četudi na daljavo, močno živeti to izkušnjo z molitvijo, ko bodo molili z njimi in zanje, za tiste, ki so v Lizboni. In zato se morajo tudi oni čutiti živi del tega SDM!

Na koncu bi rad povedal, da Svetovni dnevi mladih, kot je dejal sveti oče, niso »ognjemeti«, se pravi trenutki navdušenja, morda celo velikega navdušenja, ki pa ostanejo zaprti sami vase: ne zadoščajo, ampak morajo biti vključeni v redno mladinsko pastoralo. Potemtakem mora pred vsakim SDM biti pastoralno delo škofije in župnij, ki so poklicane, da pripravijo svetovna srečanja, ki morajo potem imeti nadaljevanje. Mislim, da se morajo v tem trenutku vsi mladi, tudi tisti, ki ne bodo mogli biti fizično navzoči v Lizboni, čutiti, da so vključeni in v polnosti protagonisti.