Varovati naš skupni dom: od Pavla VI. do papeža Frančiška
Vatican News
Papež Frančišek je od začetka svojega pontifikata, marca 2013, poudarjal varovanje stvarstva in zaščito revnega prebivalstva. O tem pričuje okrožnica Laudato si', izdana junija 2015, ki poglobljeno obravnava okoljska in družbena vprašanja. »Vse je med seboj povezano ... krik zemlje in krik revnih ne moreta več čakati« - trditev, ki je postala skoraj rdeča nit pontifikata.
Laudato si' in pred kratkim izdana apostolska spodbuda Laudate Deum sta vidno prispevala k širjenju ekološkega nauka Cerkve, ki pa ima svoje začetke že daleč nazaj. To tudi zatrjuje francoski dominikanec Thomas Michelet, profesor na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega (Angelicum) v Rimu in avtor knjige »Papeži in ekologija«. Za Vatican News je povedal, da »okrožnica Laudato si' razvija nauk, ki se je izražal že več desetletij«.
Pozivi Pavla VI.
Prvo omembo »ekološke katastrofe« najdemo v govoru papeža Pavla VI., ki ga je imel na FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo) leta 1970. »Ta govor predstavlja preobrat v učenju papežev, saj odpira pogled, ki ga dejansko lahko opredelimo kot ekološki v smislu, kot ga razumemo danes,« pove Michelet. Eno najpomembnejših sporočil Pavla VI. je zagotovo tisto, ki ga je namenil udeležencem konference ZN o podnebju, ki je junija 1972 potekala v Stockholmu. Papež uporablja pojme, ki so tipično ekološki in moderni za ta čas, kot je na primer »neločljivost človeka od njegovega okolja«.
Pavel VI. v sporočilu takole zapiše: »Danes dejansko vidimo vedno večje zavedanje, da sta človek in njegovo okolje neločljiva bolj kot kdajkoli prej. Okolje bistveno pogojuje človekovo življenje in razvoj, človek pa po drugi strani izpopolnjuje in oplemeniti okolje s svojo prisotnostjo, delom in razmišljanjem. Toda človeška ustvarjalnost bo prinesla resnične in trajne koristi samo do tiste mere, do katere bo človek spoštoval zakone, ki urejajo življenjske vzgibe in sposobnost narave za regeneracijo. Se pravi, da sta oba združena in imata skupno časovno prihodnost. Človek je torej opozorjen, da mora nenadzorovano napredovanje materialnega napredka, ki je pogosto slep in nasilen, zamenjati z novim spoštovanjem biosfere v njeni globalni razsežnosti, ki s tem postaja “ena Zemlja“.
Sporočilo Janeza Pavla II.
Dve desetletji pozneje postane ekologija središče papeškega učiteljstva s papežem Janezom Pavlom II. Njegova Poslanica za svetovni dan miru, 1. januarja 1990, velja za prvi papeški dokument, v celoti posvečen ekologiji. »Današnja družba ne bo našla rešitve za ekološki problem, če ne bo resno razmislila o svojem življenjskem slogu. V mnogih delih sveta je usmerjena v hedonizem in potrošništvo ter ostaja brezbrižna do škode, ki nastaja zaradi tega. Kot sem že omenil, resnost ekološke situacije kaže, kako zelo globoka je moralna kriza človeka,« zapiše.
Sledile so številne izjave o okolju in pogosto je bila na tem področju izpostavljena tudi ekumenska razsežnost. Janez Pavel II., ki je prišel iz države v polnem industrijskem razcvetu, je neposredno videl škodo, ki je bila povzročena naravi. »V teh vzhodnih državah je dejansko obstajala ekološka katastrofa in mislim, da se je je Janez Pavel II. zavedal. Na nekaterih straneh njegove okrožnice o delu Laborem exercens to vprašanje jasno pride na površje,« zatrjuje Michelet.
Benedikt XVI. in ekološka vprašanja
Benedikt XVI. si je zadal cilj, da Vatikan postane prva država z uravnoteženo emisijo ogljika ter tako prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov. Spodbujal je k zasajanju dreves, namestitvi solarnih panelov na streho dvorane Pavla VI., opustitvi nebioloških pesticidov v Castel Gandolfu, kjer je papeška poletna rezidenca. Poleg teh simboličnih dejanj pa se zanimanje Benedikta XVI. za ekologijo pokaže tudi v okrožnici Caritas in veritate, ki je bila izdana junija 2009. V njej beremo: »Pri vprašanjih, povezanih z varovanjem okolja, mora biti danes primerno upoštevana energetska problematika. Kopičenje neobnovljivih energetskih virov, ki ga vodijo nekatere države, vplivne skupine in podjetja, namreč hudo ovira razvoj revnih držav. Te nimajo ekonomskih sredstev, da bi prišle do obstoječih obnovljivih energetskih virov, niti ne morejo financirati raziskav za nove in alternativne vire.«
Profesor Michelet dodaja, da je Benedikt XVI. bil tudi zaskrbljen zaradi »nekoliko neopoganskih potez določenih ekoloških idej«.
Frančiškova novost
Papež Frančišek torej sledi poti, ki so jo začrtali njegovi predhodniki, ter zajema iz skupnih temeljev krščanske misli, ki sloni na zaščiti stvarstva. Thomas Michelet pove, da »Frančiškovo novo razumevanje, ki je zelo močno v okrožnici Laudato si', predstavlja razumevanje planeta kot majhnega krhkega bitja«: »Sam planet je postal uboga mala stvar v rokah človeka, ki je s svojo tehnologijo postal super močan, kar prej očitno ni bil. Človek ima sedaj tehnična sredstva za uničenje planeta Zemlje, kar naš pristop k svetu seveda zelo spremeni.«
Bolj zeleni Vatikan
6. julija 2022 je Vatikan uradno pristopil k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja ter se tako zavezal doseganju ogljične nevtralnosti, kar je začel že Benedikt XVI. Governatorat mestne države Vatikan je novembra lani začel izvajati razvojni program trajnostne mobilnosti z naslovom »Ekološko spreobrnjenje 2030«, katerega cilj je zmanjšati tudi emisije ogljikovega dioksida vatikanskega voznega parka. Avtomobile v Vatikanu namreč postopoma zamenjujejo z električnimi vozili.
