Greccio v Rimu. Simbolika jaslic na Trgu svetega Petra

Vatican News

Spomin na Greccio leta 1223

Sveti Frančišek je stalno premišljeval o Gospodovih besedah in nikoli pozabil njegovih del. Posebej se mu je globoko vtisnila v spomin ponižnost učlovečenja in ljubezen trpljenja. Po njegovem romanju v Sveto deželo so ga votline v Grecciu na poseben način spominjale na Betlehemsko pokrajino. Tam se je ustavil decembra leta 1223, ko se je vračal iz Rima, kjer je 29. novembra od papeža Honorija III. dobil potrdilo svojega Vodila. Prijatelja Janeza Velita je približno dva tedna pred božičem prosil, naj mu pomaga uresničiti naslednjo željo: »Rad bi predstavil betlehemsko Dete in na nek način bi rad s telesnimi očmi videl težave, v katerih se je novorojeni znašel zaradi pomanjkanja potrebnih stvari, kako je bil položen v jasli in kako je ležal v senu med volom in osličkom.«

Letošnje jaslice na Trgu svetega Petra v spomin na ta dogodek poleg Svete Družine vključujejo še druge like: v središču so še vedno jasli, Marija, Jožef, vol in osel, poleg njih pa sveti Frančišek s tremi sobrati, Janez Velita in njegova žena Alticama, ter duhovnik, ki je na oltarju obhajal slovesno evharistijo, kot opisuje Tomaž Čelanski v Frančiškanskih virih. Postavitev figur spominja na gledališko predstavo, ki se navdihuje pri t.i. »živih slikah«. Gre za enega izmed najpomembnejših umetniških izrazov, ki je bil razširjen v srednjem veku in baroku, kjer negibnost teles igralcev gradi vizualne kompozicije z močnimi estetskimi in čustvenimi učinki: trenutek lepote in duhovnosti, ustavljen v času.

Freska in kipi

Za kipi v naravni velikosti v glavni niši v skali vidimo reprodukcijo freske iz leta 1409, ki jo pripisujejo mojstru iz Narnija in se nahaja v samostanu v Grecciu, točno na mestu, kjer je po izročilu Frančišek postavil jasli za Dete Jezusa. Na freski sta upodobljena dva božična prizora: iz Betlehema in iz Greccia. Če pogledamo od blizu, so kipi v jaslicah enaki kot osebe, prikazane na freski: kakor da bi se ločili od stene in prevzeli tridimenzionalnost.

Kipi v jaslicah

Kipi, ki sta jih ustvarila jasličar mojster Antonio Cantone in njegova žena Maria Cantone Costabile, so izdelani iz poslikane terakote, ki je pritrjena na ogrodje iz železa in slame, oblačila pa so tipična za 13. stoletje. Gre za skulpture, ki s svojo držo in gestami nakazujejo gibanje, kakor da bi pred gledalcem poustvarjale Jezusovo rojstvo kot večno in vedno novo skrivnost učlovečenja, ki je bila tako blizu sv. Frančišku.

Uprizoritev življenja in krajev svetega Frančiška

Vendar pa jaslice niso omejene zgolj na prikaz figur, ampak gre za veliko bolj kompleksno postavitev, kjer ima vsak element svoj pomen, povezan s svetim Frančiškom in s kraji, ki so zaznamovali njegovo pot.
Struktura spominja na skalo svetišča v Grecciu in stoji na osmerokotnem podstavku, ki simbolično predstavlja 800 let od prvih jaslic. Tokratne jaslice so tudi izraz hvaležnosti papežu Frančišku za apostolsko pismo Admirabile signum o pomenu in vrednosti jaslic, ki ga je podpisal v Grecciu 1. decembra 2019.

Poleg osrednje niše, ki prikazuje fresko iz Greccia, so z drugih strani v strukturi iz skale plitve niše, v katerih najdemo podobe iz življenja svetega Frančiška v Rietski dolini: prva je freska odpuščanja, ki spominja na Poggio Bustone, kjer Frančišek ponovno začne svojo pot, saj ve, da mu je Bog odpustil; druga predstavlja svetišče Fonte Colombo, kjer je Frančišek napisal Vodilo in ga nato odnesel papežu Honoriju III.; zadnji pa je prizor čudeža grozdja in je povezan s svetiščem Santa Maria della Foresta, kjer so Frančiška sprejele množice ljudi, ki so na koncu uničile vinograd. Frančišek je naredil čudež pomnožitve grozdnih jagod.

Simbolika dreves

V jaslicah pa lahko vidimo tudi tri majhna drevesa, ki imajo veliko simbolno in zgodovinsko vrednost. Bukev spominja na bukev v kraju Rivodutri, ki je, kakor pravi legenda, med nevihto nudila zavetje Frančišku in ga ovila s svojimi spiralastimi vejami. Še danes na ta kraj prihajajo številni romarji in prinašajo zaobljubne darove. Poleg bukve sta tudi dva hrasta: prvi ima veliko listja in daje senco pašnikom, obseg njegovega debla meri 6 metrov; drugi, z deblom obsega 5 metrov, pa raste v bližini ruševin velike rimske podeželske vile iz 1. stoletja pred Kristusom, ki je gostila Cicerona.