Lombardi: Benedikt XVI. – učitelj in pričevalec vere

Vatican News

Benedikt XVI. je nedvomno osebnost, ki nas še vedno nagovarja, tudi danes, v tem dramatičnem času. Je »učitelj vere« in »izjemen pričevalec življenja v veri«, zapiše Lombardi in posebej poudari, da je Ratzinger prav tako »dragocen tovariš« tudi za tiste, ki strastno živijo človeško življenje in zgodovino, z vsemi dramatičnimi vprašanji, ki jih prinaša današnji čas.

Naš svet je v mnogih pogledih »ušel izpod nadzora«: ekološka kriza, nenehno pojavljanje tveganj in nevaren razvoj na področju tehnologije, komunikacije, uporabe umetne inteligence, pa tudi zahteve po nasprotujočih si pravicah in pretresi na mednarodnem področju z vse bolj grozečim širjenjem vojn. Lombardi navede besede Francesca Torralbe, ki je ob prejemu Ratzingerjeve nagrade leta 2022 dejal, da »je Benedikt XVI. poglobljeno obravnaval razloge za krizo naše dobe in sodobni kulturi predlagal, naj ne zavrne sodobnega razuma, temveč naj razširi svoja obzorja ter povrne prostor etičnemu razumu in racionalnosti vere«.

Ratzinger človeškega razuma zaradi njegovih neuspehov »ni zanikal ali omejeval, ampak ga je razširil in spodbudil k pogumnemu iskanju

 razumevanja ne le tega, kako svet deluje, ampak tudi, zakaj obstaja, kakšno je človekovo mesto v vesolju in kakšen je smisel njegove pustolovščine«.

Takšen pogled, ki je v določenem smislu predlog za dialog s sodobno kulturo, je bil pogosto hladno sprejet ali včasih celo zavrnjen. Lombardi ta Benediktov predlog označi kot daljnoviden in popolnoma veljaven, ki »tudi za prihodnost predstavlja glavno pot za dialog med znanostjo in vero, splošneje med sodobno kulturo in vero, ki temelji na globokem zaupanju v človeški razum«. Po Lombardijevem prepričanju je to »glavna pot za krščansko udejstvovanje v sodobnem svetu, ki se ne more izogniti naporu razmisleka o vzrokih težav in iskanju soglasja, ki temelji na resnici in ne na negotovem, pogojnem zbliževanju interesov in koristnosti«.

»V krščanskem pogledu Benedikta XVI. razširitev razuma zajema logiko ljubezni, ki se izraža v logiki zastonjskosti in se kaže v bratstvu, solidarnosti in spravi. Resnica in ljubezen se najbolj polno izrazita v utelešenju Logosa, Božje besede.«

»Deus caritas est, Caritas in veritate, Laudato si', Fratelli tutti ... Glavne besede zadnjih dveh pontifikatov si sledijo neprekinjeno in dosledno. Prizadevanje Cerkve in kristjanov ter njihova odgovornost za usodo človeške zgodovine v svetu zahtevata razum in ljubezen, združena v luči, ki jo daje vera. Konkretna dejanja dejavne ljubezni, h katerim nas Frančišek nenehno poziva, zahtevajo, da jih vključimo v svetel in skladen okvir vizije Cerkve kot občestva, ki je v našem času na poti k srečanju z Bogom.«

Lombardi še spomni, da je Benedikt XVI. zadnji papež, ki je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu. Zapušča nam »pričevanje o njegovem trajnem pomenu in nas spodbuja, naj še naprej brez strahu razvijamo njegova semena in posledice ter na novo oblikujemo poslanstvo Cerkve v svetu, pri čemer se razum in vera zavezujeta k skupnemu delovanju za dobro in odrešenje človeštva in sveta«. »Pogled je z upanjem usmerjen v prihodnost. Služenje Benedikta XVI. se nadaljuje v poglobljenem gibanju Gospodove Cerkve, ki jo vodi Frančišek in njegovi nasledniki.«