Parolin o COP28 v Dubaju: dati mora jasne odgovore politične skupnosti
Vatican News
Načrtovana udeležba papeža Frančiška na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) v Dubaju je bila zaradi zdravstvenih težav svetega očeta odpovedana. Na COP28 ga zastopa vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je v Dubaj prispel danes, 1. decembra, in tudi vodi delegacijo Svetega sedeža.
COP28 mora dati jasne odgovore
Papež se zaveda »potrebe po delovanju za skrb za skupni dom, nujnosti pogumnih stališč in novega zagona lokalnih in mednarodnih politik, da človeštva ne bi ogrožali strankarski, kratkovidni ali plenilski interesi«, zatrjuje kardinal Parolin. »Konferenca COP28 je poklicana dati jasen odgovor politične skupnosti pri odločnem spoprijemanju s to podnebno krizo, in sicer v nujno hitrem času, ki nam ga nakazuje znanost ... Ne le, da znanstvene študije opozarjajo na resne posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroča antropogeno ravnanje, ampak smo skoraj vsakodnevno priča ekstremnim naravnim pojavom po svetu, ki resno vplivajo na kakovost življenja velikega dela človeške populacije, zlasti tistega dela, ki je najbolj ranljiv zaradi podnebne krize in je najmanj odgovoren za njen nastanek.«
Konferenca bi lahko bila prelomnica
Na vprašanje, kaj se pričakuje od COP28, kardinal Parolin navede papeževo apostolsko spodbudo Laudate Deum: »Če verjamemo v sposobnost ljudi, da presežejo svoje malenkostne interese in razmišljajo širše, ne smemo nehati sanjati, da bo COP28 privedla do odločilne pospešitve energetskega prehoda z učinkovitimi zavezami, ki jih bo mogoče stalno spremljati. Ta konferenca je lahko prelomnica, ki bo dokazala, da je bilo vse, kar je bilo storjeno od leta 1992, resno in primerno, sicer bo povzročila veliko razočaranje in bo ogrozila vse dobro, kar je bilo doslej doseženo« (LD 54).
Po Parolinovih besedah bi naj COP28 dala jasne napotke za pospešitev energetskega prehoda, na primer s postopnim in hitrim zmanjševanjem fosilnih goriv in večjo uporabo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter z večjim posvečanjem vzgoji in izobraževanju za celostno ekologijo. Poudari to, kar sveti oče in Sveti sedež pogosto ponavljatia: »Ekonomska in tehnična sredstva so za boj proti podnebni krizi potrebna, vendar niso dovolj; nujno jih mora spremljati vzgojni proces, ki bo vplival na spremembe življenjskega sloga ter načinov proizvodnje in potrošnje, da bi spodbudili prenovljen model celostnega človeškega razvoja in trajnostnosti, ki temelji na skrbi, bratstvu, sodelovanju med ljudmi ter krepitvi zaveze med človekom in okoljem.«
O konfliktu med Hamasom in Izraelom
Kardinal Parolin spregovori tudi o konfliktu med gibanjem Hamas in Izraelom: »Teroristični napad Hamasa in drugih palestinskih organizacij na prebivalstvo Izraela 7. oktobra je povzročil hudo in globoko rano Izraelcem in vsem nam. Varnost prebivalstva je bila resno ogrožena na tako brutalen način in v tako kratkem času.« To je sveti oče povedal že na samem začetku, ko je poudaril, da terorizem in ekstremizem ne pripomoreta k rešitvi spora med Izraelci in Palestinci, temveč podpihujeta sovraštvo, nasilje, maščevanje in povzročata trpljenje tako enih kot drugih (Splošna avdienca, 11. oktober 2023).
»Izraelsko-palestinski mirovni proces, ki se je že prej upočasnjeval in stagniral, je zdaj postal še bolj zapleten,« zatrdi kardinal Parolin in pripomni, da je morda to tudi cilj teroristov, saj je Hamas zatrjeval, da ne želi miru z Izraelom, ampak njegovo izginotje. To pa ne ustreza pripravljenosti palestinskih oblasti, zlasti predsednika Mahmuda Abasa, ki je vedno zagotavljal, da si želi dialog z Izraelom za popolno uresničitev rešitve dveh držav, ki »jo je toliko let spodbujal Sveti sedež skupaj s posebnim statusom za sveto mesto Jeruzalem«. Kardinal izrazi upanje, da bi »v prihodnosti obstajale iskrene poti dialoga, čeprav so sedaj zelo ozke«.
»Vendar pa smo v zadnjih dneh videli žarek svetlobe pri pogajanjih, ki so omogočila premirje in izpustitev več izraelskih in drugih talcev. Žal smo danes izvedeli, da so se spopadi ponovno začeli. Sveti sedež upa, da se bo vsako nasilje čim prej končalo,« izpostavi Parolin in doda, da je treba pohvaliti prizadevanja za dialog s strani Egipta in Katarja ter Združenih držav Amerike, skupaj s pripravljenostjo izraelske vlade, da čim prej doseže rešitev za vse talce.
Treba je ustaviti spopade
Sveti sedež je zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze zelo zaskrbljen, zatrdi vatikanski državni tajnik. Imamo na tisoče žrtev (govorimo o več kot 15.000), ranjenih in pogrešanih. Zdi se, da nikjer ni varno, celo šole, bolnišnice in bogoslužni prostori so kraji, ki se jih neprimerno uporablja in kjer se spopada. Več kot milijon ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, saj so se morali preseliti na jug tega majhnega pasu palestinske zemlje. Parolin izpostavi hvalevredno vlogo Egipta, ki zagotavlja in usklajuje prihod humanitarne pomoči, pa tudi Jordanije, Katarja in Združenih arabskih emiratov, ki jo pošiljajo in poskušajo pomagati palestinskemu prebivalstvu. Ne smemo pozabiti tudi humanitarnih prizadevanj, ki jih v Gazi opravljajo agencije ZN. »Sedaj je torej potrebno, da se spopadi dokončno ustavijo in da se najdejo drugi načini, da se Hamas in druge palestinske organizacije razorožijo in ne bodo več teroristična grožnja Izraelcem, pa tudi Palestincem samim.«
Kot je že povedal sveti oče, spomni kardinal Parolin, se »ta konflikt, ki se dotika Svete dežele, dotika src in čustev vseh«. »Čutiti je jezo mnogih zaradi dogodkov, ki so se zgodili 7. oktobra v Izraelu, pa tudi zaradi dogajanja v Gazi in zdaj zaradi grozljivih odsevov, ki jih ta konflikt povzroča v družbah nekaterih držav. Pri tem mislim zlasti na vedno več antisemitskih dejanj, ki se pojavljajo v številnih državah. Kot je večkrat in odločno dejal sveti oče: antisemitizem je zanikanje lastnega izvora, popolno protislovje, saj kristjan ne more biti antisemit. Naše korenine so skupne. To bi bilo v nasprotju z vero in življenjem. In ne samo za kristjane: za vse je zagovarjanje svobode drugih pri izpovedovanju njihove vere človeško dejanje, medtem ko je njeno kršenje nečloveško, kot se je zgodilo v sramotnem holokavstu.«
Ne pustimo si ukrasti upanja
Kardinal Parolin ob koncu odgovori še na vprašanje, ali ima smisel upati v današnjem, tako kompleksnem času. »Ob tragedijah, ki še vedno pestijo človeštvo, se vsi nekoliko počutimo kot poraženci in smo v skušnjavi, da bi se predali obupu in fatalizmu. S papežem Frančiškom želim tudi jaz ponoviti “ne pustimo si ukrasti upanja“, zlasti kadar se na življenjski poti srečamo s težavami in ovirami, ki se zdijo nepremagljive. Upanje seveda zahteva realizem. Zahteva, da probleme poimenujemo z njihovimi imeni, pri tem pa se zavedamo, da so številne moralne, družbene, okoljske, politične in ekonomske krize, ki jih doživljamo, medsebojno povezane in da so tisti problemi, ki jih vidimo kot posamezne, pravzaprav vzrok ali posledica drugih. Upanje pa tudi zahteva pogum za delovanje; drznost, da se srce usmerimo čez ovire, da se odpovemo zlu in stopimo iz ozkega prostora osebnih ali nacionalnih interesov, da vsak dan naredimo majhne možne korake dobrega, da s potrpežljivostjo in zaupanjem poskušamo izboljšati zapletene razmere in sejati mir.«