Tudi letos na Trgu svetega Petra razstava »100 jaslic v Vatikanu«
Vatican News
Vsako leto po vsem svetu mnogi ustvarjalci na različne načine upodobijo prizor Jezusovega rojstva. Letos mineva 800 let, odkar je sveti Frančišek Asiški v Grecciu skupaj s sobrati in vaščani obhajal božič na poseben način: želel je s »telesnimi očmi videti stisko, v kateri se je znašlo« novorojeno betlehemsko Dete »zaradi pomanjkanja potrebnih stvari«, kako je bilo položeno v jasli in kako je ležalo na senu med volom in osličkom.« Tako je skozi čas nastalo izročilo postavljanja jaslic v cerkvah in po domovih.
Tudi jaslice, ki so v tem času na ogled v Vatikanu, imajo v ozadju različne zgodbe oseb, ki so jih izdelale z veliko mero ustvarjalnosti: med njimi so zaporniki, nekdo je jaslice ustvaril iz škatel zdravil svoje mame. Prav tako gre za izraz številnih kultur 22 držav, iz katerih prihaja več kot 120 razstavljenih jaslic: od Ukrajine do Tajvana, od Združenih držav do Filipinov, od Rusije do Venezuele, pa tudi iz Slovenije.
Kot je v pogovoru za Vatican News dejal msgr. Rino Fisichella, proprefekt Dikasterija za evangelizacijo, je imel sveti Frančišek pomembno intuicijo in je želel z uprizoritvijo v Grecciu ponovno pokazati to, kar je zapisano v evangeliju in kar je Cerkev vedno predstavljala: vendar pa na neposreden način in tako, da je vključil ljudi. Božič po besedah msgr. Fisichelle namreč pomeni prav to: vključevati ljudi.
Posebej pomenljivo je, da nekatere jaslice, ki predstavljajo univerzalno znamenje miru, prihajajo iz držav, ki so medsebojno v vojni. Skoraj kot da bi umetnik in njegova umetnost želela najti in dati tolažbo z Marijo in Jožefom, ki sprejmeta Dete Jezusa. Gre za najpreprostejši in hkrati najmočnejši prizor, ki je spremenil usodo človeštva in še vedno ohranja upanje in prepričanje, da se bosta sovraštvo in kri zaustavila. Kot je izpostavil msgr. Fisichella, so jaslice »sestavljene iz številnih znamenj, vendar je prvo izmed njih znamenje negotovosti. Bog se rodi tam, kjer je malo ljudi – Marija, Jožef, nekaj pastirjev –, torej tam, kjer je bistveno. In jaslice so lepe, kadar se osredotočijo na ta vidik. Vse v njih govori o upanju in nas vabi k premisleku o svoji sedanjosti, da bi gradili svojo prihodnost«.
