Krajewski: Mir pomeni obleči usmiljenje, odpustiti in prositi odpuščanje

Konrad Krajewski

Že dve leti nosim priponko z ukrajinsko zastavo, da ne bi pozabil, da je vojna in da na obeh straneh držav, ki sta v konfliktu, vsak dan umre veliko ljudi. Veliko je sirot, vdov in ranjencev. Že dve leti se počutim Ukrajinca in trpim z njimi.

Že dve leti molim za mir in vsak dan, ko obhajam sveto mašo, se po molitvi Oče naš v tišini ustavim pri besedah: »Reši nas vsega hudega, vsemogočni Oče, podari nam mir v naših dneh.«

Dve leti vsak dan molim, da bi se oba predsednika in njuni svetovalci usedli za skupno mizo: to bi pomagalo rešiti človeška življenja. Dokler tega ne bodo storili, se bo vrsta smrtnih žrtev nadaljevala.

Sedemkrat sem bil v Ukrajini v imenu svetega očeta in videl sem, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi: človek, ki ubije drugega človeka in brat svojega brata. Zdi se, da vojno sproži maščevanje nad narodom, ki imajo pravico živeti v miru.

V teh dveh dolgih letih sem videl tudi veliko solidarnosti, kar je neverjetno.

Spoznal sem veliko ljudi dobre volje, ki svoj čas in sredstva namenjajo pomoči sočloveku, torej milijonom beguncev, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zbežati s svojih domov le z eno plastično vrečko. Številni ljudje dobre volje še vedno gostijo ukrajinske begunce na svojih domovih. Tu je drugi obraz te neznosne vojne, tisti, ki daje upanje.

Gospodu se zahvaljujem, da smo samo iz Rima, zahvaljujoč mnogim ljudem, lahko na ozemlja, ki jih je prizadela vojna, poslali več kot 240 tovornjakov humanitarne pomoči.

Res je, da je vsaka vojna poraz, kot pravi papež Frančišek.

Res je, da vse države proizvajajo orožje, ga prodajajo in s tem zaslužijo veliko denarja. In prav tako je res, da skoraj nihče ne govori o miru, razen svetega očeta. Ponavljajo le stavek: »Kdor hoče mir, se mora pripraviti na vojno.« Kupiti mora orožje.

Zato se sprašujem: »Kdaj v mojem srcu zavlada mir? Kdaj lahko postanem človek, ki je sposoben sejati mir in prinašati mir?«

Mene osebno mir napolni, ko doživim usmiljenje. Ko so mi po spovedi odpuščene krivde in ko začnem odpuščati. Takrat sem poln miru, miru, ki ne prihaja od sveta, ampak neposredno od Boga. Takrat začnem biti njegova živa podoba.

Usmiljenje je drugo ime za Boga, prvo je Ljubezen. Najpomembnejša zapoved nas poziva, naj ljubimo Boga in svojega bližnjega. Mir ne pomeni le prekiniti ogenj in skleniti premirje, ampak obleči usmiljenje, to je odpustiti in prositi za odpuščanje.

Boga je treba postaviti na prvo mesto, na drugo bližnjega, na tretje svoj »jaz«, vsi so pred mano, vsi so pomembnejši od mene, njihovo življenje je pomembnejše od mojega. Kdor postavlja Boga na prvo mesto, Boga, ki ljubi življenje, vsako človeško življenje, gradi mir.

 Jutri bo iz bazilike svete Sofije v Rimu v papeževem imenu odšel še en tovornjak s hrano za ukrajinsko ljudstvo. To je pomoč ljudem, ki so izčrpani zaradi vojne, vendar ne obupani, ki so prepričani, da je mir še vedno mogoč.

Podpirati jih moramo z molitvijo, ki za vernike lahko premakne gore, kako da ne bi potem ustavila te neumne vojne.

Gospod, ponižno te prosim za čudež miru.
Ti, ki si Vsemogočen, veš, da potrebujemo mir,
ki ga lahko daš le ti.
Tistim, ki si zanj prizadevajo,
podeli vztrajnost v dobrem
in tistim, ki ga ovirajo,
pomagaj, da bodo našli ozdravljenje,
se spravili s Tabo in z brati ter se oddaljili od zla,
kajti vsaka vojna je vedno poraz.