V Vatikanu prvič obhajali spomin koptskih mučencev

Vatican News

Kot je dejal kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani, ki je vodil bogoslužje, mučenci Cerkve »niso obroben pojav, ampak predstavljajo njeno temeljno jedro«.
Koptski mučenci so bili ugrabljeni januarja leta 2015 v libijskem mestu Sirte, 15. februarja pa so bili obglavljeni na plaži na zahodnem delu mesta. Vsi so bili delavci migranti: dvajset jih je bilo iz Egipta in so pripadali koptski pravoslavni Cerkvi, eden pa iz Gane. Sicer ni bil kristjan, vendar je, ko so mu rekli, naj zanika Kristusa, odgovoril: »Njihov Bog je moj Bog.«

Kardinal Koch je zatem spomnil na Jezusove besede v Janezovem evangeliju »Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas« (Jn 15,20), ter poudaril, da je mučeništvo eden izmed bistvenih vidikov krščanstva. To dejstvo »se je vedno znova razodevalo skozi zgodovino Cerkve«. Velja tudi v današnjem svetu, ko imamo celo več mučencev kot v času preganjanja kristjanov v prvih stoletjih. »80 % vseh tistih, ki so danes preganjani zaradi vere, je kristjanov. Krščanstvo je najbolj preganjana vera,« je poudaril prefekt Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani.

V nadaljevanju homilije je izpostavil, da je Jezusovo trpljenje »prvo mučeništvo« ter hkrati »zgled mučeništva kristjanov, ki Mu sledijo in darujejo svoje življenje iz ljubezni do Njega«. Tako kot je bil Kristus »popolnoma pokoren volji nebeškega Očeta za nas ljudi in je iz neskončne ljubezni do nas dal svoje življenje na križu, tako tudi krščanski mučenec ne išče mučeništva; če pa se zgodi, da je mučeništvo neizogibno, ga sprejme kot posledico zvestobe svoji veri«. Ni namreč sama smrt tista, ki naredi kristjana za mučenca, »ampak njegov namen in s tem njegova notranja naravnanost«. Če »za zgled vzamemo Jezusa Kristusa, potem bo njegovo razpoznavno znamenje ljubezen«: mučenec udejanja »zmago ljubezni nad sovraštvom in smrtjo«. In njegova daritev »se razodene kot najvišje dejanje ljubezni do Boga ter do bratov in sester v veri«.

Ob relikvijah 21 koptskih mučencev, ki so jih ob tej priložnosti prinesli v baziliko svetega Petra, je kardinal Koch spomnil, da je že papež Janez Pavel II. govoril o »ekumenizmu mučencev«, ko je v jubilejnem letu 2000 v Kosloseju vodil pomenljivo slovesnost, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki različnih krščanskih Cerkva in skupnosti. S to pobudo je jasno pokazal, da je »pričevanje za Kristusa vse do prelitja krvi postalo skupna dediščina katoličanov, pravoslavnih, anglikancev in protestantov«, kot beremo v apostolskem pismu Tertio millennio adveniente.

Prefekt je nato opozoril, da kristjani danes »niso preganjani zato, ker pripadajo določeni verski skupnosti, ampak zato, ker so kristjani«. In v »ekumenizmu mučencev« je Janez Pavel II. že videl »temeljno enotnost med nami kristjani in upal, da bodo mučenci pomagali krščanstvu ponovno doseči polno občestvo«. Kakor je bila prvotna Cerkev prepričana, da je kri mučencev seme novih kristjanov, »tako lahko tudi mi danes gojimo upanje v veri, da se bo kri tolikih mučencev našega časa nekoč razodela kot seme polne ekumenske edinosti Kristusovega telesa, ranjenega zaradi tolikih razdeljenosti«. Po kardinalovih besedah smo lahko prepričani, da smo »v krvi mučencev že postali eno«, saj občestvo mučencev »nedvomno govori bolj zgovorno kot razdeljenosti, ki nas še danes ločujejo«.
Tudi za papeža Frančiška je »pričevanje pravoslavnih koptskih mučencev zelo pomembno«. S tem, ko jih je vključil v rimski martirologij kot »znamenje duhovnega občestva, ki povezuje naši dve Cerkvi, pa je želel pokazati, da so priče vere tudi v katoliški Cerkvi in so zato tudi naši mučenci,« je sklenil homilijo kardinal Koch.

Sledile so prošnje za različne potrebe, med katerimi so posebej molili za tiste, ki so preganjani zaradi vere, ter za katoliško in koptsko pravoslavno Cerkev na poti k enosti.
S petjem je na ekumenski molitvi sodeloval koptski pravoslavni zbor cerkve svetega Jurija v Rimu. Med navzočimi so bili tajnik Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani Brian Farrell, tajnik Dikasterija za vzhodne Cerkve p. Michel Jalakh, upokojeni koptski katoliški škof Antonios Aziz Mina, generalni vikar koptske pravoslavne škofije v Rimu Thaoufilos el Soryany ter koptski pravoslavni župnik župnije svete Mine v Rimu Antonio Gabriel. Bogoslužja se je udeležilo tudi več ekumenskih predstavnikov, med njimi Matthew Laferty iz Ekumenskega urada metodistov v Rimu, Tara Curlewis iz Ekumenskega urada reformiranih cerkva v Rimu in Psak Tepirjian iz armenske apostolske Cerkve.

Po molitvi je bila v Vatikanski filmoteki projekcija dokumentarnega filma z naslovom 21: moč vere. Posnet je bil v domačem kraju 21 mučencev pod okriljem Tawadrosa II. Sledila je še okrogla miza na temo ekumenizma krvi, na kateri so sodelovali kardinal Koch, msgr. Aziz Mina, duhovnik Antonio Gabriel in režiser filma Samuel Armnius.