Razmišljanja kardinala Raniera Cantalamesse za vsakodnevno »prežvekovanje«

Kardinal Raniero Cantalamessa

Prvi dan: Kaj iščete?

Zaprošen sem bil, da šest dni podelim z vami razmišljanja za okoli eno minuto. Na svetu je malo besed, ki so sposobne izreči v eni minuti to, kar zadostuje za zapolnitev enega dneva in celotnega življenja. To so tiste iz Jezusovih ust. Vsakič vam bom predlagal eno in vas zaprosil, da jo prežvekujete ves dan, kot neke vrste žvečilni gumi za dušo.

Takoj preidimo k besedi, ki jo bomo danes prežvekovali. Gre za vprašanje, ki ga je Jezus namenil Krstnikovima učencema, ki sta šla za njim: »Kaj iščeta?« Kar sledi veste. Odgovorila sta mu: »Učitelj, kje stanuješ?« In on: »Pridita in bosta videla!«

V tem trenutku nas zanima samo Jezusovo vprašanje: »Kaj iščete?« Si si kdaj zastavil, brat ali sestra, ki poslušaš, vprašanje: »Kaj jaz iščem v svojem življenju?« Če takoj ne najdeš besede, ti jo predlagam jaz. Ti iščeš to, kar vsi iščejo: srečo! Pred Freudom je to razumel sv. Avguštin: »Vsi, je rekel, hočemo biti srečni!« Vendar za razliko od Freuda je sv. Avguštin podal tudi razlog za ta vsesplošen nagib: »Ti si nas ustvaril zase«, pravi Bogu, »in naše srce je nemirno, dokler se ne počije v tebi«.

Preveri, brat ali sestra, in uvidi, če ni ravno v tem razlaga za tvoje številne žalosti in nemire, ker si iskal vodo v razpokanih cisternah, namesto pri izviru žive vode, ki je Bog.
 

Drugi dan: »Le eno je potrebno!«

Jezusove besede v evangeliju vsebujejo visoko stopnjo »gradacije«. Okuša se jih tako, da se jih vzame po kapljicah. »Kapljica« za danes je beseda, ki jo je Jezus rekel Marti, katero so zaposlovale številne reči: »Marta, Marta … le eno je potrebno«. Ta beseda je namenjena vsakemu od nas. Le eno je potrebno! Če imaš to eno, imaš vse, če tega nimaš, nimaš nič.

Kaj je to »le eno potrebno«, ti hočem povedati preko velikega filozofa in vernika 19. stoletja, Sørena Kierkegaarda, da ne bi kdo mislil, da to govorimo le mi pridigarji. Poslušaj: »Toliko se govori o zapravljenem življenju. Toda zapravljeno je samo življenje tistega moškega - in jaz dodam tiste ženske -, ki ga je pustil tako minevati, prevaran zaradi užitkov življenja in njegovih zaskrbljenosti, da se nikoli ni zavedal, da obstaja Bog in da je on, prav on, bil pred tem Bogom«.

Kaj je to »le eno potrebno«, je Jezus že prej povedal z dvema prilikama. Gre za skrit zaklad, zaradi katerega je vredno prodati vse in za dragoceni biser, za katerega, da bi ga imel, velja dati vse druge bisere.

»Le eno potrebno« je Božje kraljestvo, torej Bog!

Tretji dan: »Veruješ v to?«

Beseda za današnje »prežvekovanje« je vprašanje, ki ga je Jezus naslovil Lazarjevi sestri pred grobom mrtvega brata: »Veruješ v to?«

Za trenutek pusti ob strani vse to, kar si se naučil na pamet iz katekizma in ponavljaš v Veri. Vstopi v tisto skrivno področje, kjer ni drugega kot le ti in Bog. Vprašaj se: »Verujem v to?« Sem kdaj resnično verjel, osebno, in ne »s posredovanjem nekoga, morda celo vesoljne Cerkve«? Sveti Pavel piše: »S srcem namreč verujemo, z usti pa izpovedujemo vero«. Moja izpoved vere prihaja resnično iz srca?

Vera odpre nova obzorja. Edina je sposobna dati odgovore na večna vprašanja moškega in ženske: »Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem?«

Elektronska doba nam ponuja še neznano podobo vere: povezanost z omrežjem. Odpri Googlovo stran in si povezan! Ves virtualni svet se odpre pred tabo. Nekaj podobnega dosežemo z vero. Brez kablov, brez stroškov! Kratka molitev, preprost vzgib srca, pogled na Jezusovo podobo, ki jo morda imaš na mizici, in si povezan! Povezan, a ne z virtualnim svetom, temveč realnim. Gre za edinega resničnega, ker je večen: saj je svet Boga!
 

Četrti dan: »Odslej ne gréši več!«

Jezusova beseda, ki naj bi jo sprejeli danes, je tista, ki jo je namenil prešuštnici potem, ko so se njeni tožniki razkropili: »Žena, te ni nihče obsodil?« »Nihče, Gospod.« »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« »Odslej ne gréši več!«

Vsakdo med nami, če sebe dobro izpraša, bo opazil, da poleg tistih mnogih grehov, ki jih stori, je eden, ki je drugačen od drugih. Gre za tisti greh, na katerega smo na skrivnem malo navezani, ki se ga spovemo, vendar brez resne volje, da bi rekli: »Dovolj je!«

Sv. Avguštin nam v Izpovedih opiše svoj boj za osvoboditev od greha mesenosti. Bil je trenutek, v katerem je prosil Boga,  rekoč: »Podeli mi čistost in vzdržnost.« Toda neki glas je dodal: »Ne takoj, Gospod!« Prišel je trenutek, ko je sam sebi začel vpiti: »Zakaj jutri, jutri?«, kar je v latinščini »cras«. Zakaj ta vrana pravi »jutri«. Zakaj ne zdaj? Zadostovalo je, da je rekel ta »dovolj je«, in se je čutil osvobojenega.

Kaj konkretno je potrebno storiti? Za trenutek se postaviti pred navzočnost Boga in mu reči: »Gospod, ti dobro poznaš mojo slabotnost. Toda zaupajoč samo v tvojo milost, ti rečem, da odslej naprej hočem reči: dovolj temu zadovoljevanju, tej svobodi, temu prijateljevanju, tej zameri, tej finančni zvijači, dovolj temu grehu, ki ga jaz in ti dobro poznava«.

Prihajam, da bom prejel tvoje zakramentalno odpuščanje. Lahko, da bom ponovno padel ... Lahko, da se potem ponovno pade, toda za Boga se je nekaj spremenilo: tvoja svoboda se je postavila ob njega. Sedaj sta dva, ki se bojujeta proti istemu sovražniku. Videl boš, kako je lepše živeti osvobojen suženjstva greha v miru z Bogom in s samim seboj!

Peti dan: »Hočem priti v tvojo hišo«

Beseda, ki nas bo danes spremljala, je tista, ki jo je Jezus namenil Zaheju, ki se je povzpel na smokvo, da bi ga videl. Ko je šel tam mimo, je Jezus povzdignil pogled in mu je - s tonom povabila, ne očitanja - dejal: »Zahej, hitro splezaj dol, kajti danes hočem priti v tvojo hišo!«

Zahej sem jaz, ki govorim  in Zahej si ti, ki poslušaš. »Hočem priti v tvojo hišo«, rečeno nam pomeni: Hočem vstopiti v intimnost tvojega življenja. Ne zadostuje mi, da te srečam med množico, in tudi ne v Cerkvi.

V spomin vam bom priklical povabilo papeža Frančiška, ki se nahaja na začetku Evangelii Gaudium: »Vabim vsakega kristjana, kjer koli že je in v katerem koli stanju se nahaja, naj takoj danes obnovi svoje osebno srečanje z Jezusom Kristusom, ali se vsaj odloči za srečanje z njim in ga vsak dan nenehno išče.«

V čem je torej to znamenito osebno srečanje s Kristusom? Rekel bi, da je kot srečati neko osebo v živo, potem ko si jo leta poznal preko fotografije. To pomaga razumeti razliko med tem, kar se zgodi na človeškem področju, ko se preide od poznanstva neke osebe do zaljubiti se vanjo.

Če si mladenič ali mladenka, boš sposoben razumeti to bolje kot kdorkoli drug. Ni drugega, zaljubljenost resnično spremeni življenje. Bodisi to naravno bodisi tisto duhovno. In Jezus je zaljubljenec, ki nikoli ne razočara!