Parolin: Celostno ekološko spreobrnjenje je povezano z lepoto in ljubeznijo

Andreja Červek – Vatikan

Na ustvarjalce in udeležence se je z video sporočilom obrnil vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Kot pravi, je tema »zelo pomenljiva in še posebej aktualna v zaskrbljujočem zgodovinskem kontekstu, v katerem se nahajamo in za katerega so značilni konflikti, sebičnost, brezbrižnost in nezmožnost prisluhniti drugemu ter videti velike priložnosti, ki se nam odpirajo s preprostim sodelovanjem, vzajemnim spoštovanjem in zavedanjem, da je, kot je večkrat poudaril papež Frančišek, vse med seboj povezano«.

»Ta globoka medsebojna povezanost nas vodi v postopno zavedanje, da smo del ene same soodvisne človeške družine: odločitve in obnašanja enega člana te družine imajo globoke posledice za druge. Ne obstajajo meje in politični zidovi, za katere bi se lahko skrili, ni prostora za globalizacijo brezbrižnosti, za ekonomijo izključevanja, za kulturo odmetavanja, ki jih tako pogosto obsoja papež Frančišek.«

Skrb za skupni dom in odgovornost do drugih

Po Parolinovih besedah gre za zavedanje, ki zahteva »preoblikovanje mednarodnih politik in prav tako našega vsakdanjega obnašanja«, pri tem pa je v obeh primerih usmerjeno v »spremembo proizvodnih in potrošniških modelov in življenjskih slogov, vedno bolj zaznamovanih s pozorno skrbjo za naš skupni dom«. Ko govorimo o skupnem domu, ne smemo misliti le na okolje, v katerem delujemo, ampak tudi na »tiste, ki ta dom naseljujejo in bodo v njem živeli tudi v prihodnje«.

»Ta skrb za naš skupni dom je torej razširjena na naše odgovornosti tudi do bližnjega, najsibo blizu ali daleč v času ali prostoru, ter do Boga, ki nam je zaupal stvarstvo, da bi ga varovali in obdelovali ter tako bili del Njegovega ustvarjalnega načrta (1 Mz 2,15).« Kot pravi papež Frančišek v okrožnici Laudato si’: »Človek toliko bolj raste, zori in se posvečuje, kolikor bolj vstopa v odnose, ko gre ven iz sebe, da bi živel v občestvu z Bogom, drugimi in vsemi bitji. Tako v svoje lastno bivanje vnese tisto trinitarične dinamiko, ki jo je Bog vanj vtisnil ob stvarjenju« (št. 240).

Takšno »odgovorno preoblikovanje« naših ravnanj pa se lahko zgodi le prek »celostnega ekološkega spreobrnjenja«. Parolin dodaja, da tik pred velikim tednom »drža spreobrnjenja dobi še bolj poseben pomen«.

Spreobrnjenje, lepota in ljubezen

Sicer pa je pot spreobrnjenja treba gojiti tudi s pomočjo dveh tem, ki sta v središču pobude »Kino za stvarstvo«. To sta lepota in ljubezen. »V kamrici vsakega srca ljubezen plete vezi in širi življenje, ko gre človek iz samega sebe in stopi k drugemu,« pravi papež Frančišek v okrožnici Fratelli tutti (št. 88).

Prav tako je pomembno, da še naprej posvečamo pozornost čudovitim stvarem stvarstva ter njihovemu varovanju in spoštovanju, da prepoznavamo lepoto, ki nas obdaja, in okrepimo »zavezo med človekom in okoljem, ki mora biti zrcalo ustvarjalne ljubezni Boga, iz katerega izhajamo in h kateremu hodimo«, kot razmišlja Benedikt XVI. v okrožnici Caritas in veritate (št. 50).

Hvaležnost za stvarstvo povezana s skrbjo

Po drugi strani pa smo – nadaljuje kardinal Parolin – samo prek zavedanja lepote vsega ustvarjenega, s katero smo obdani, lahko hvaležni: »Samo s hvaležnostjo lahko stvarstvo dojemamo kot dar, ki ga bomo izročili tistim, ki bodo prišli za nami.«

»Samo če bomo prepoznali dar, ki smo ga prejeli, bomo spontano skrbeli zanj in tako prešli od kulture odmetavanja, ki trenutno prevladuje v naši družbi, h kulturi skrbi kot izrazu naše celostne ekološke preobrazbe. Kulture namreč ne smemo razumeti le kot spomenikov iz preteklosti, ampak predvsem v njenem živem, dinamičnem in participativnem smislu, ki ga ne smemo izključiti, ko razmišljamo o odnosu med človekom in okoljem,« pri čemer kardinal ponovno navaja Frančiškovo okrožnico Laudato si’ (prim. št. 143).

Ekološko spreobrnjenje je celostno

V slednji je papež glede tega zelo jasen, ko pravi, da »ekološke kulture ne smemo zvesti na vrsto nujnih in delnih odgovorov na probleme, ki se nanašajo na propadanje okolja, izčrpanje naravnih zalog in onesnaževanje. Napredovanju tehnokratske paradigme bi se morali upreti z drugačnim pogledom, miselnostjo, politiko, vzgojnim programom, življenjskim slogom in duhovnostjo (Laudato si’, 111). Zato tudi to ekološko spreobrnjenje – pojasni Parolin – označujemo s pridevnikom »celostno« oz. »integralno«, kar zahteva drugačno miselnost in drugačen pogled.

Spreobrnjenje posameznika in spreobrnjenje skupnosti

Gre za spremembo, ki je danes bistvena in ki se odvija z delovanjem vsakega od nas, vendar pa ji mora slediti skupno delovanje. »Individualno spreobrnjenje mora dejansko spremljati skupnostno spreobrnjenje (prim. Laudato si’, 219), in sicer z izvajanjem dialoga na lokalni in mednarodni ravni, ki spodbuja resnični celostni in trajnostni človeški razvoj ter vlaga v vzgojo za celostno ekologijo, ki je sposobna prevzeti nov pogled in poudariti gonilno silo lepote in ljubezni,« zatrdi kardinal Parolin in video sporočilo sklene s spodbudo k nadaljevanju celostnega ekološkega spreobrnjenja.