Na začetku Jubileja je zvok Jobela

Paolo Ondarza – Vatikan

Beseda jubilej spominja na poslušanje. Pravzaprav spominja na značilen prodoren zvok ovnovega ali kozlovega roga, šofarja, ki v svetopisemskem izročilu označuje začetek nekaterih za judovstvo svetih praznikov, kot sta Roš Hašana, judovsko novo leto ali Jom Kipur, dan sprave. Inštrument je pogosto omenjen v Tori, Talmudu in kasnejši rabinski literaturi.

Abrahamova vera

Po tradiciji so v spomin na Abrahamovo vero zatrobili v ovnov rog na gori Moriji, ko se očak ni ustrašil žrtvovanja svojega sina Izaka. Oven, ki se je z rogovi zapletel v grm, je bil pravzaprav znak, da je Bog cenil njegovo poslušnost.

12 mesecev dolga sobota

Zvok roga napoveduje še eno veliko slovesnost v Svetem pismu: Jobel. Ta beseda dobesedno pomeni »oven«, »kozel«. V skladu s predpisom iz 25. poglavja Tretje Mojzesove knjige bi morala po vsakih sedem tednov let to je  petdeseto leto zadoneti »troba vzklikanja«, da bi razglasila dvanajstmesečno »soboto«, v kateri naj bi zemlja počivala, naj bi bili dolgovi odpuščeni in premoženje vrnjeno v prvotno last.

Toni šofarja

V Svetem pismu sta za šofar omenjena samo dva osnovna tona: (nizek) in terúa (visok) ton, sicer pa se na šofar igrajo štirje osnovni toni: tékia - tri sekunde trajajoč neprekinjen nizek ton,– trije po eno sekundo trajajoči toni, trilčki med tékio in terúo, terúa - tri sekunde dolg staccato in tékia gedóla - velika oziroma dolga tékia, enakomeren ton, ki ne sme trajati manj kot deset sekund.

Obstajajo štirje značilni zvoki šofarja: tékia (nizka), dolga, veličastna nota, ki vzbudi slovesen poziv; šévarim, sestavljen iz treh srednje dolgih not, podobnih zvoku joka, spominja na človeško šibkost in nas vabi k razmisleku o preteklih dejanjih; eksplozija T'ruah, serija kratkih, pretrganih not, spominja na nujen alarm, da se prebudimo iz duhovnega spanca. Na praznik Roš HaŠana se trije zvoki združijo v tékia gedóla ali »dolgo tékio«, kar pomeni poziv k trajni spremembi in odrešitvi.

Šofar je torej opozorilo k premisleku o svojem življenju, k iskanju izboljšav in je narejen po rokodelskem postopku, ki vključuje odstranitev notranjega dela ovnovega roga in kasnejše poliranje.

Leto Gospodove milosti

Za Izrael je bila praksa jubileja vedno povezana s prihodom Mesije, ki bo po prerokih prišel, da bi začel leto Gospodove milosti. »Za uporabo jubileja se predpostavlja, da vsi Judje prebivajo v deželi Izrael,« pojasnjuje glavni rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Shemuel Di Segni za Vatican News. »To stanje je bilo prekinjeno v času prvega izgnanstva Asircev. Torej že sedem stoletij pred krščansko dobo je bil jubilej prekinjen«. Babilonsko ujetništvo jeruzalemskih Judov v času Nebukadnezarja II. je opisano v Knjigi kraljev, pa tudi v Drugi kroniški knjigi ali v knjigah prerokov, kot sta Ezra, Nehemija, ali v Psalmih, ki se izrecno sklicujejo na to.

»Današnja beseda jubilej izhaja z različnimi preobrazbami v latinščini iz hebrejske yōbēl. To besedo najdemo na primer, ko je razglasitev dekaloga. »Ko bo zatrobil rog, se bodo le oni lahko povzpeli na goro« beremo v Drugi Mojzesovi knjigi. »Jobel je tesno povezan z zvokom, ki je bil v daljni antiki uradni znak, ki je rekel: v tem trenutku se začenja jubilejno leto«.

Osvoboditev sužnjev

Z Jobelom sta povezana dva pravna vidika: prvi je osvoboditev sužnjev. Vedno ponavljajte predpis, ki ga vsebuje Tretja Mojzesova knjiga: »Če tvoj brat, ki je s teboj, pade v revščino in se ti proda, ga ne prisili, da dela kot suženj; bodi pri tebi kot delavec, kot najemnik. Služil vam bo do jubilejnega leta; tedaj bo šel od tebe s svojimi otroki in se vrnil k svoji družini ter se vrnil v posest svojih očetov. Kajti moji služabniki so, ki sem jih izpeljal iz egiptovske dežele; ne smejo se prodajati, kot se prodajajo sužnji«.

Razveljavitev lastništva zemljišča

Drugi vidik se nanaša na »razveljavitev zemljiške lastnine«. »V tem jubilejnem letu se bo vsak vrnil v posest svojega«. »Nanaša se na svetopisemski sistem, po katerem,« navaja Di Segni, »ko so Izraelci prispeli v obljubljeno deželo, je bilo ozemlje razdeljeno med plemena in znotraj plemen, med različne družine, tako da je imela vsaka družina del zemlje. Lahko se zgodi, da je nekdo, odvisno od razvoja časa, ekonomije, izgubil vse, nekdo si je nabral premoženje. Jubilej je pomenil odpravo vsega, to je, da se je vsak vrnil v prvotno posest.«

Vsi začnejo znova z enakimi možnostmi

»Sporočila, ki prihajajo z jubileja, so izjemno pomembna. Gre za tisto možnost, ki je dana vsakomur, da z minimalno količino zemlje dostojno zgradi svoj obstoj. V starih časih - ugotavlja glavni rimski rabin - je bila zemlja, poljedelstvo, glavni vir preživetja. Tako je moral vsak dobiti svoj delež preživetja. In če je z leti nekdo obogatel, nekdo pa postal revnejši, je jubilej služil temu, da se stvari preuredijo, da vsi začnejo znova z enakimi možnostmi«.

Socialno sporočilo Jobela

Potem je tu še sporočilo, ki se na nek način nanaša na aktualne dogodke in teme družbene enakosti ter zaščite stvarstva, katerega skrbnika sta moški in ženska. »Zemlja ne pripada nam. Zemlja nam je dana v dar. Zemlja pripada Gospodu, ki odloča, kako jo bo dal, koliko jo bo dal, predvsem pa jo daje enako. Če pride do neenakosti med ljudmi, je treba to krivico – nadaljuje Riccardo Di Segni – sistematično in občasno popraviti. Gre za družbeno sporočilo velikega pomena. Težko ga je prevesti v sedanje ekonomske razmere, a načelo, da imajo vsi enake možnosti na začetku, je temeljno za vzpostavitev pravičnosti in enakosti v družbenih odnosih.«