Umrl Carlo Di Cicco, nekdanji namestnik direktorja časopisa L’Osservatore Romano
Vatican News
Di Cicco se je rodil 9. julija 1944 v kraju Valleluce. Bil je odločen pacifist in je moral biti krajše obdobje celo v zaporu, ker ni želel služiti vojaškega roka, saj je bilo v tistem času to kaznivo dejanje. Več let je delal na tiskovni agenciji Aska, in sicer kot vatikanist in poročevalec. Postal je tudi njen odgovorni urednik ter je uvedel rubriko in uredništvo z imenom »Socialno«. V njej si je prizadeval za vsakodnevno in nenehno poročanje o dejstvih in politikah, povezanih z obrobnimi stvarnostmi družbe, o prostovoljstvu in tretjem sektorju.
Pozornost do revnih in pomoči potrebnih
Di Cicco je bil človek trdnih idealov in načel, dejaven je bil tudi kot sindikalist v uredniškem odboru in prek uredništva »Socialno«. Napisal je več knjig, med najbolj znanimi je Ratzinger. Benedikt XVI. in posledice ljubezni iz leta 2006. Z njo je avtor predstavil drugačno podobo in lastnosti tedanjega papeža, kot jih je v tistem času izpostavljal tisk. Blizu je bil salezijanski duhovnosti in skupnosti in je v L’Osservatore Romano prinesel predvsem močan občutek za delo, za dragoceno dostojanstvo novinarskega poklica ter spodbudo, da bi imeli pogled vedno usmerjen v najrevnejše in pomoči potrebne, predvsem migrante. Hkrati je poskrbel za to, da so bile pozornosti časopisa Svetega sedeža deležni tudi redovniki in redovnice.
Prijatelj škofov Tonina Bella in Luigija Bettazzija
Bil je član gibanja »Pax Christi« (deset let je bil prav tako urednik Narodnega glasila gibanja) in prijatelj škofov Tonina Bella in Luigija Bettazzija. Nikoli ni opustil prizadevanja za mir in je z njim nadaljeval tudi potem, ko je zaključil z delom na uredništvu časopisa L’Osservatore Romano: prek analiz v različnih časopisih ter številnih knjig. Med njimi sta Kuba med Frančiškom in Obamo ter Da Pinocchio a Pax Christi. La lunga marcia della Pace (Od Ostržka do Pax Christi. Dolg pohod za mir) iz leta 2021. V predstavitvi te knjige je Di Cicco zapisal: »Ta želeni otok, ki še vedno ni najden, se išče po neravnih ekonomskih in vojaških poteh, brez zagotovila, da bo ga bo mogoče doseči v teku zgodovine. Seme vojne ni v orožju, temveč v srcu človeka, ki zna sovražiti in ubijati. Mir je v takšnem nasprotju z izkušnjo, da bi ga lahko zamenjali s pravljico kot je Ostržek. Neverjetna zgodba o lutki, ki postane človek, otrok, ker je ljubljen in na koncu postane odgovoren.«
Pogreb Carla Di Cicca bo v sredo, 17. aprila, ob 11. uri v rimski baziliki sv. Janeza Boska.
