Kristjani in budisti: preko sprave in dejavne žilavosti skupaj delati za mir

Dikasterij za medverski dialog

SPOROČILO ZA PRAZNIK VESAK 2024
Kristjani in budisti: preko sprave in dejavne žilavosti skupaj delati za mir

Dragi prijatelji budisti, praznovanje Vesaka, tega za vas svetega časa, ki proslavlja Budovo rojstvo, razsvetljenje in odhod, nam ponuja lepo priložnost, da vam izrečemo svoje najtoplejše pozdrave in skupaj z vami razmišljamo o naši skupni odgovornosti, nas kristjanov in budistov, da pospešujemo mir, spravo in dejavno žilavost, vrednote, ki so globoko zakoreninjene v naših verskih izročilih.

»Nikoli več vojne, nikoli več vojne! Mir, mir je tisti, ki mora voditi usodo narodov vsega človeštva!« Ta močan poziv, ki ga je v govoru Združenim narodom 4. oktobra 1965 izrekel papež Pavel VI., je v zadnjih letih odmeval na številnih medverskih srečanjih kot obsodba uničenja, ki so ga vojne povzročile po vsem svetu. Ob različnih priložnostih smo se že lotili te teme, vendar stalno nenehno stopnjevanje konfliktov po vsem svetu zahteva ponovno pozornost do kritičnega vprašanja miru in poglobljeno razmišljanje o naši vlogi pri premagovanju za njegovo rast. Sedanje razmere poleg stalnih molitev in upanja od nas zahtevajo močne napore. Da bi prispevali svoj delež pri končanju sovraštva in želje po maščevanju, ki vodita v vojno, ter pri celjenju ran, ki jih je vojna zadala človeštvu in zemlji, našemu skupnemu domu, moramo okrepiti svoje prizadevanje pri delu za spravo in za dejavno žilavost.

Če se najglobljih vzrokov konfliktov in nasilja ne lotimo na primeren način, je zora trajnega miru utvara, ker ne more biti miru in sprave brez enakosti in pravičnosti v političnem, ekonomskem in kulturnem življenju. »Odpustiti in spraviti se ne pomeni pretvarjati se, da so stvari drugačne, kot v resnici so. Ne gre za to, da drug drugega trepljamo po ramenih in si zatiskamo oči pred zlom. Resnična sprava razkrije grozo, zlorabo, bolečino, ponižanje, resnico« (Desmond Tutu, No Future Without Forgiveness, 218).

Plemeniti nauki naših izročil in zgledna življenja tistih, ki jih častimo, pričajo o številnih koristih sprave in dejavne žilavosti. Ko iščemo odpuščanje in se zdravijo prekinjeni odnosi, se tisti, ki so se oddaljili, spravijo in se ponovno vzpostavi harmonija. Dejavna žilavost omogoča posameznikom in skupnostim, da si opomorejo od sovražnosti in travm. Spodbuja pogum in upanje v svetlejšo prihodnost, ker spreminja tako žrtve kot storilce, ter vodi v novo življenje. Sprava in dejavna žilavost se združita v močno sinergijo, ki zdravi rane preteklosti, oblikuje močne vezi in omogoči, da se z izzivi življenja spoprijemamo z močjo in optimizmom.

Kot učijo obredi in kulti, ki so lastni našim verskim izročilom, sta torej sprava in dejavna žilavost nujna korektiva za kulturo nasilja, ki jo pogosto opravičujejo kot obžalovanja vreden a nujen odgovor na agresivna vojaška ali teroristična dejanja. Sprava in dejavna žilavost nam omogočita, da odpustimo in prosimo za odpuščanje, da ljubimo in da smo pomirjeni sami s seboj in z drugimi, tudi s tistimi, ki so nam nanesli zlo.

Buda je izročil brezčasno modrost, po kateri »v tem svetu sovraštvo nikoli ne pomiri s sovraštvom. Pomiri se samo z ljubeznivostjo«. (Dhammapada, v. 5). Sveti Pavel pa, ki ponavlja Jezusov poziv k brezmejnemu odpuščanju (Matejev evangelij, 6,14), spodbuja kristjane, naj sprejmejo službo sprave, ki jo je začel Bog v Kristusu (2 Korinčanom, 5,11-21).

Ko vam izrekamo svoje prisrčne pozdrave ob prazniku Vesak, nam dovolite, nam dovolite, da se sklicujemo na brezčasno modrost častitljivega Maha Dhamma Yatra Peace Pilgrimage, ki nas spodbuja, naj »odstranimo mine sovraštva iz svojih src« (prim. Molitev za mir). Tudi papež Frančišek nam zagotavlja, da nas bo »zdravilna sprava dvignila in nas rešila lastnih bojazni in strahov drugih« (Fratelli Tutti, 78). Tistim, ki so bili zagrizeni sovražniki, svetuje »vajo v spokornosti, ki bo presejala preteklost in prihodnost osvobodila nezadovoljstva, zmede in pričakovanj« (Fratelli Tutti, 226). Vsi smo poklicani, da ponovno odkrijemo in cenimo te vrednote, ki so v naših izročilih, da bolje spoznamo duhovne like, ki so jih utelešali in da skupaj hodimo za mir.

S temi molitvenimi mislimi vam želimo rodovitno praznovanje Vesaka!

Vatikan, 6. maj 2024
Miguel Ángel kardinal Ayuso Guixot, MCCJ
Prefekt

Msgr. Indunil J. Kodithuwakku K.
Tajnik