Išči

Msgr. Gallagher je v torek, 28. maja, v hrvaški cerkvi svetega Hieronima v Rimu daroval mašo ob dnevu državnosti Republike Hrvaške Msgr. Gallagher je v torek, 28. maja, v hrvaški cerkvi svetega Hieronima v Rimu daroval mašo ob dnevu državnosti Republike Hrvaške  (Foto: Jonathan Enrique Mateus López))

Nadškof Paul Richard Gallagher na Hrvaškem

Tajnik Svetega sedeža za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, msgr. Paul Richard Gallagher, se od 30. maja do 1. junija mudi v Zagrebu. Na programu so srečanja politične in verske narave.

Vatican News

Gallagherja je na Hrvaško povabil zagrebški nadškof Dražen Kutleša ob prazniku Matere Božje Kamnitih vrat, ki je zavetnica zagrebške nadškofije. Na programu je srečanje s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem in ministrom za zunanje in evropske zadeve Gordanom Grlićem Radmanom. Gallagher bo odprl knjižnico hrvaške katoliške univerze, kjer bo imel tudi predavanje lectio magistralis. Pred zagrebško katedralo bo v petek, 31. maja, daroval slovesno sveto mašo.

Gallagher daroval mašo v hrvaški cerkvi sv. Hieronima v Rimu

Sicer pa je msgr. Gallagher v torek, 28. maja, v hrvaški cerkvi svetega Hieronima v Rimu daroval mašo ob dnevu državnosti Republike Hrvaške. Med homilijo je dejal, da odnosu med Svetim sedežem in Hrvaško kljub mnogim bojem skozi zgodovino niso nikoli oslabeli.  Spomnil je na oblikovanje prvega večstrankarskega demokratičnega parlamenta, 30. maja 1990. Vernike je povabil k molitvi za vse narode, ki trpijo zaradi vojn in konfliktov. Izpostavil je, da je prizadevanje za mir za vsakega vernika sveta dolžnost in ne le rezultat zavzemanja ljudi dobre volje. Tako je povedal tudi Janez Pavel II. na svojem prvem apostolskem potovanju v Zagreb leta 1994. »Če mir zares želimo, je ta vedno mogoč. A da bi ga lahko vzpostavili na temelju pravice in resnice, ga je treba najprej izprositi pri Bogu,« je dejal.

Nadškof Gallagher se je v homiliji osredotočil na hojo za Jezusom, ki prinaša tudi soočenje s težavami, preganjanji in problemi, ki pa nam »pomagajo rasti, če jih sprejmemo kot priložnosti za doseganje večje zrelosti in zavestne odgovornosti« in tako bomo ljub vsemu srečni. Pojasnil je, da odrešenje predpostavlja naše osebno zavzemanje, ki pa je navsezadnje vedno dar Božje milosti. Vsemogočni Bog je edini, ki nas lahko reši in spremeni človekovo srce, mu podari zunanjo in notranjo svobodo od materialnih dobrin in drugih lažnih človeških gotovosti, da bi se tako človek naslonil samo na Boga.

Pojasnil je evangeljski odlomek, v katerem Jezus pravi svojim učencem, da kdor »zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo njega in evangelija«, prejme »stokrat več v tem času in v prihodnjem svetu večnega življenja«. Po nadškofovih besedah nam Jezus ne želi reči, da moramo prezirati tiste, ki jih imamo radi, če hočemo biti njegovi učenci, ampak »da v skupnosti, kjer se bogastvo deli, kjer se torej živi ljubezen, tam je neskončno več bratov, sester, otrok in mater«. »Naravna družina je torej nekaj majhnega v primerjavi z veliko skupnostjo vernikov, v kateri se vsi čutijo ljubljeni od vseh.«

Gallagher je še spomnil na papeževe besede med eno od homilij v kapeli Doma svete Marte, ko je poudaril, da so sveti Peter in drugi svetniki »sredi preizkušenj in težav imeli radosten obraz, zadovoljne oči in veselo srce, enako kot mučenci današnjega časa.

Petek, 31. maj 2024, 13:46