V pripravi na jubilejno leto. Grob apostola Petra

Vatican News

Smrt in pokop apostola Petra

Sveti Peter je bil križan v Neronovem cirkusu, ki se je deloma nahajal tudi na področju, kjer danes stoji vatikanska bazilika. Po tem, ko so ga sneli s križa, so njegovo telo položili v zemljo na pokopališču v neposredni bližini, kjer je bilo pokopanih veliko anonimnih in revnih ljudi, kot je bil tudi sam. Vendar pa so na njegov grob takoj začeli romati verniki, mnogi so želeli biti pokopani v njegovi bližini. Skozi stoletja so bili nad njim postavljeni vedno bolj veličastni spomeniki: najprej preprosta niša, t.i. Gajeva trofeja, ki jo je Konstantin obdal s spomenikom iz marmorja, sledila je ureditev Gregorja Velikega (590-604), nato niša palijev z mozaikom Kristusa iz 9. stoletja, oltar Kalista II. (1123) ter oltar z Borrominijevim baldahinom, ki ga je papež Klemen VIII. posvetil leta 1594.

Dokaz, da gre za Petrov grob

Papež Pij XII. se je leta 1939 odločil za začetek arheoloških izkopavanj. Ta so bila težavna tako zaradi vojne kot tudi zaradi objektivnih razmer. V novoletnem sporočilu 23. decembra 1950, ob koncu svetega leta, je papež Pij XII. dejal, da so raziskave dokazale, da gre resnično za grob svetega Petra, »prvaka apostolov«.

Profesor Vincenzo Fiocchi Nicolai s Papeškega inštituta za krščansko arheologijo je za vatikanske medije povedal več o omenjenih odkritjih. Najprej je poudaril, da je veliko elementov, ki potrjujejo prisotnost Petrovega groba. »Tik pod oltarjem iz konca 16. stoletja so v osi z oltarjem, torej pod kupolo, našli srednjeveški oltar in zatem še čudovit spomenik iz marmorja – gre za neke vrste skrinjo, v katero je Konstantin vključil nišo, ki označuje grob, ki se nahaja pod njo. Okoli so še druge grobnice, ki segajo v zadnja desetletja 1. in začetek 2. stoletja po Kristusu.«

Pisni viri

Po Nicolaievih besedah so grafiti na niši zelo pomembni, saj pričajo o pobožnosti prvih vernikov rimske skupnosti, ki so hodili na ta kraj. Gre za znameniti tropayon, o katerem piše Evzebij iz Cezareje, ki v svojih zapisih govori o Gaju (verjetno duhovniku in zagotovo Rimljanu). Ta je v odgovoru na izjave Prokla, ki je zanikal obstoj grobov Petra in Pavla v Rimu, zapisal: »Lahko ti pokažem trofeji apostolov, ki sta ustanovila to Cerkev, torej rimsko Cerkev. Če boš želel priti v Vatikan ali na cesto, ki vodi v Ostijo, ti bom pokazal ti trofeji«. Kot je pojasnil profesor, so bile trofeje spomeniki, ki označujejo grob apostola mučenca, ki je z mučeništvom premagal smrt. Na podlagi arheoloških podatkov je bilo ugotovljeno, da niša izhaja iz 60-ih let 2. stoletja.

»Peter je tukaj«

O prisotnosti Petrovega groba pričajo tudi grafiti. Nahajajo se na znamenitem rdečem zidu, najbolj pomenljiv med njimi pa je Petros eni (Peter je tukaj). Ta se sicer ne nanaša na grob, ampak na kraj, kamor je bila kasneje položena skrinjica s kostmi. Ostale grafite je težko razvozlati, zagotovo pa gre za imena, vzklike, prošnje ter kristološka znamenja, ki pričajo o tem, da je bil grob zelo obiskan.

Ali gre res za Petrove kosti?

Izkopavanja med letoma 1939 in 1958 so potrdila, za gre za Petrov grob, vendar pa pod Gajevo trofejo ni bilo kosti. »Našli so tudi škatlo, vstavljeno v votlino, izkopano v steni grafitov. Natančen čas ni znan, vsekakor pa gre za obdobje preden je Konstantin nišo obdal z marmorjem, ki je še danes viden v klementinski kapeli.«

Približno deset let pozneje je arheologinja Margherita Guarducci po pričevanju enega izmed delavcev, ki so izkopavali v prvih letih raziskovanja, našla kosti. Ta delavec je trdil, da so nekoč med rednim čiščenjem brez vednosti štirih arheologov, ki so vodili izkopavanja, v skladišče odnesli kosti in jih položili v leseno škatlo. Gre za delce, na katerih je bila opravljena antropološka preiskava. Ugotovili so, da pripadajo odraslemu moškemu, ki je bil verjetno Petrov sodobnik.

»Vesela novica«

Med splošno avdienco 26. junija 1968 je papež Pavel VI. spomnil na raziskave in študije ter dejal, da »imamo razlog, da verjamemo, da je bilo najdenih nekaj, a svetih posmrtnih ostankov prvaka apostolov, Simona, Jonovega sina, ribiča, ki ga je Kristus imenoval Peter, tistega, ki ga je Gospod izbral za temelj svoje Cerkve in mu je zaupal ključe svojega kraljestva s poslanstvom, da do njegovega poslednjega prihoda v slavi pase in zbira svojo čredo, odrešeno človeštvo.«

Relikvije podarjene kot simbol enotnosti Cerkve

Na bronastem relikviariju z devetimi koščki kosti, ki je pripadal papežu Pavlu VI. in ga je papež Frančišek leta 2019 na praznik svetih apostolov Petra in Pavla podaril carigrajskemu patriarhu, je zapisano, da gre za kosti, ki »naj bi pripadale blaženemu apostolu Petru«.