Da bi resnično častili Kristusovo telo
Andrea Tornielli
Apostolski nuncij Christophe Pierre se je v svojem govoru ob odprtju evharističnega kongresa Združenih držav Amerike v Indianapolisu 17. julija zvečer vprašal, kaj pomeni »evharistični preporod«. In tudi, kaj je lakmusov papir, s katerim lahko ugotovimo, če »doživljamo evharistično prebujenje«. Kardinal je pojasnil, da mora resnično evharistično prebujenje, čeprav ga »vedno spremlja zakramentalna pobožnost«, torej adoracija, procesije, kateheza, »presegati pobožne prakse«. Resnično evharistično prebujenje, je pojasnil kardinal Pierre, pomeni videti Kristusa v drugih; ne samo v lastni družini, prijateljih in skupnosti, temveč tudi v tistih, za katere čutimo, da so nam daleč, ker pripadajo drugi etniji ali družbenemu položaju, ali v tistih, ki kljubujejo našim načinom razmišljanja ali imajo drugačna mnenja kot mi. Te besede so še posebej pomembne v povezavi s polarizacijo, ki je značilna za ameriško družbo in ki vpliva tudi na Cerkev v tej veliki državi.
Razmišljanja nuncija Pierra prikličejo v spomin homilijo velikega cerkvenega očeta svetega Janeza Krizostoma, ki je dejal: »Želiš častiti Kristusovo telo? Ne dovoli, da bi bilo prezrto v Njegovih udih, to je v revnih, ki nimajo oblačil, da bi se oblekli. Ne části ga tukaj v cerkvi s svilenim blagom, medtem ko ga zunaj prezreš, ko trpi zaradi mraza in golote … Kakšno korist ima lahko Kristus, če je daritvena miza polna zlatih posod, medtem ko potem v revežu umira od lakote?« Janez Krizostom je dodal: »Misli enako o Kristusu, ko potuje in roma ter potrebuje streho nad glavo. Nočeš ga sprejeti v romarju in namesto tega krasiš tla, stene, stebre in zidove svete stavbe … Ko krasiš bogoslužni prostor, ne zapiraj svojega srca pred bratom, ki trpi. To je živi tempelj, ki je bolj dragocen od drugega.«
Drugi veliki škof, don Tonino Bello, je poudaril: »Žal zaradi vpadljivega razkošja v naših mestih lahko zlahka vidimo Kristusovo telo v Evharistiji na naših oltarjih. Vendar pa nam preprečuje, da bi videli Kristusovo telo v nelagodnih tabernakljih bede, potreb, trpljenja in osamljenosti. Zato so naše evharistije ekscentrične ...«.
Če pomislimo na razmere v Združenih državah, lahko upamo, da bo evharistični preporod vodil k večji pozornosti na Kristusovo telo v »nelagodnih tabernakljih« bede in marginalizacije. Prav tako lahko upamo, da bo ta preporod spodbudil obnovljeno pozornost na življenje in človeško dostojanstvo, na šibko in nezaščiteno življenje, kot je življenje spočetih nerojenih otrok, brezdomcev, migrantov. Obnovljeno pozornost na življenje tistih, ki jih vsak dan ogrožata nasilje in nenadzorovano širjenje orožja, ki se zelo lahko prodaja: gre za nadlogo, ki še posebej prizadene to veliko deželo. Kristjani, to je tisti, ki sledijo Njemu, ki je v Getsemaniju zaustavil Petrov obrambni nagon, ko mu je ukazal, naj vrne meč v nožnico, in nato pritrdil uho služabnika velikega duhovnika, ki ga je apostol ranil, ne bodo nikoli naredili dovolj v boju proti tej nadlogi.
