Pobožnost do Marije, Rože skrivnostne, ni v nasprotju z naukom katoliške Cerkve
Vatican News
Pismo dikasterija, ki je bilo izdano 5. julija 2024 s papeževo odobritvijo, je naslovljeno na breškega škofa Pierantonia Tremolado. Zadeva pobožnost do Marije, Rože skrivnostne, in sporočila vidkinje Pierine Gilli (1911– 1991), ki je trdila, da jih je prejela od Device Marije leta 1947 in 1966.
V »dogodkih, povezanih s to duhovno izkušnjo, ni mogoče najti negativnih moralnih vidikov ali drugih kritičnih elementov«, piše v pismu, ki ga je podpisal prefekt Dikasterija za nauk vere Victor Manuel Fernandez. Ugotovljenih pa je bilo »več pozitivnih vidikov, ki izstopajo v sporočilih kot celoti«, nekatere druge vidike pa je »treba pojasniti, da bi se izognili nesporazumom«.
Pismo sledi novim pravilom za razločevanje domnevnih nadnaravnih pojavov, izdanih 17. maja 2024, po katerih glavni namen razločevanja ni več ugotavljanje morebitne nadnaravnosti pojava, temveč z doktrinarnega in pastoralnega vidika ovrednotiti, kaj je posledica njegovega širjenja.
Dikasterij najprej poudari pozitivne vidike, med katerimi je najpomembnejše dejstvo, da zapisi vidkinje »izražajo ponižno in popolno zaupanje v Marijino materinsko delovanje«. V njih ni najti »drže prevzetnosti, samozadostnosti ali nečimrnosti, ampak zavedanje, da je bila zastonj blagoslovljena z bližino lepe Gospe, Rože skrivnostne«.
Navedenih je več odlomkov iz dnevnikov Pierine Gilli, ki poudarjajo lepoto Marije, Rože skrivnostne, ter jo povezujejo z dobroto. Prav tako izpostavljajo doživetje tistih, ki jo srečajo: občutek nezadostnosti, združen z izkušnjo ljubezni in velikega veselja. Dikasterij ugotavlja, da »Pierina ob slavljenju te Marijine lepote z vso svojo naklonjenostjo in občudovanjem jasno priznava, da nas vse, kar Marija stori v nas, vedno usmerja k Jezusu Kristusu«.
Med videnji, navedenimi v pismu dikasterija, je bilo tudi videnje samega Kristusa, ki je v Gilli vzbudilo globoko zaupanje vanj: »Ko sem ga gledala, sem čutila, da me močno vleče k njemu, da ga ljubim: kako dober, kako lep, kako usmiljen je bil! Ne najdem besed, s katerimi bi izrazila, kaj je v Njem navdušilo mojo dušo! ... [Gospod je rekel:] "Vedno imej svoj pogled uprt Vame, da bi natančno pretresla in ugotovila, kaj hočem od tebe, se pravi, da si želim popolnoma prisvojiti tvoje sposobnosti, da bi ti lahko vedno opravljala dejanja, ki jih navdihuje Moja Ljubezen" (27. februar 1952).«
V dnevnikih vidkinje so prav tako »izrazi, ki niso vedno primerni in zahtevajo razlago« in ki jih je treba vedno brati v povezavi s poudarjenimi pozitivnimi sporočili. Gre za besedila, v katerih je Marija opisana kot posrednica, ki opravlja vlogo zaviralke božje pravičnosti in »strašnih kazni«. Kontekst, ki ga predstavljajo sporočila kot celota, piše dikasterij, pa jasno kaže, da »namen vsekakor ni posredovati podobe Boga ali Kristusa, ki bi bila oddaljena od usmiljenja ali brez njega, da bi ju morala "brzdati" Marijina "mediacija"«.To potrjujejo sporočila, kot je: »[Marija je rekla:] "Moj božanski Sin je vedno pripravljen spustiti na svet milost svojega usmiljenja" (5. april 1960).«
V zvezi s podobo Marije kot »strelovoda«, ki se je pogosto uporabljala v starih časih in jo je uporablja tudi Pierina, dikasterij opozarja, da nova pravila za razločevanje domnevnih nadnaravnih pojavov omenjajo možnost, da se pravi sadovi Svetega Duha včasih lahko pojavijo kot povezani z zmedenimi človeškimi izkušnjami in teološko nenatančnimi izrazi. Dikasterij poudarja, da treh rož, ki predstavljajo »molitev, žrtev in pokoro« in so ustrezali vidkinji ter bili osrednjega pomena zanjo in njeno posebno duhovno izkušnjo, ne smemo razumeti kot namenjenih vsem vernikom. Zato se je bolje izogniti njihovemu opredeljevanju kot »jedra, središča ali sinteze evangelija, saj je to lahko le ljubezen, kot na več mestih opozarja Nova zaveza«.
Dikasterij opozori še na izraze, ki jih Pierina ne razloži: Marija Odrešenica, Marija Milosti, Marija Posrednica in podobno. Poudarjeno je, da je »samo Jezus Kristus naš edini Odrešenik« in da »le Gospod lahko deluje v srcu ljudi, tako da podeli posvečujočo milost, ki povzdiguje in spreminja«. Marijino sodelovanje »je treba vedno razumeti v smislu njene materinske priprošnje in v okviru njene pomoči oblikovanju naravnanosti, da bi se lahko odprli za delovanje posvečujoče milosti«.
V luči takšne razlage »lahko zatrdimo, da duhovni predlog, ki izhaja iz izkušenj, o katerih pripoveduje Pierina Gilli v zvezi z Marijo, Rožo skrivnostno, ne vsebuje teoloških ali moralnih elementov, ki bi bili v nasprotju z naukom Cerkve«, piše na koncu pisma.
Po objavi pisma Dikasterija za nauk vere je škof v Brescii Pierantonio Tremolada izdal dekret z »nihil obstat«. Čeprav ne izreče gotovosti o nadnaravni pristnosti, pa prepoznava znamenja delovanja Svetega Duha in spodbuja širjenje tega pojava, vključno z romanji. Vernike celotne škofije Brescia vabi, naj se v soboto, 13. julija, udeležijo slovesne svete maše v svetišču, posvečenem Roži skrivnostni, Materi Cerkve, ki se nahaja v kraju Fontanelle di Montichiari.
