Ponovno odprtje nunciature v Hondurasu. Peña Parra: znamenje papeževe skrbi
Vatican News
Papeževa duhovna bližina
V svojem nagovoru ob ponovnem odprtju papeškega predstavništva je prisotnim najprej prenesel »prisrčne pozdrave in duhovno bližino papeža Frančiška« ter spomnil na »dolgo zgodovino diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Hondurasom«. Poudaril je, da odprtje apostolske nunciature »priča o trdnih dvostranskih odnosih, ki obstajajo že vrsto let«. Kot je sveti oče dejal 7. januarja 2019 diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri Svetem sedežu, ti odnosi temeljijo na »primarnem interesu Cerkve, da bi bila "pozorna in občutljiva opazovalka problemov, ki zadevajo človeštvo, z iskreno in ponižno željo, da bi bila v službi dobrega vsakega človeškega bitja" ter njegovega razvoja na celovit in globalen način«.
Namestnik za splošne zadeve na vatikanskem državnem tajništvu je nadalje pojasnil, da se apostolska nunciatura imenuje tudi »papeževa hiša«, saj »delo apostolskega nuncija vključuje tudi skrb za odnose krajevne Cerkve s svetim očetom in Svetim sedežem. Zato papeški predstavnik »uteleša skrb naklonjenost svetega očeta in vesoljne Cerkve do Božjega ljudstva v Hondurasu, kot znamenje občestva vseh njegovih članov s Kristusovim mističnim telesom«.
Odnosi med Svetim sedežem in Hondurasom
V nadaljevanju svojega nagovora se je msgr. Peña Parra zaustavil ob zgodovini odnosov med Svetim sedežem in Hondurasom. V arhivu državnega tajništva je razvidno, da začetek diplomatskih odnosov sega v leto 1861, vendar pa so bili »kmalu prekinjeni«. Nadaljevali so se »v začetku prejšnjega stoletja s papeškim predstavnikom za različne države srednjeameriške regije, ki je imel sedež v Gvatemali«. Prvi sedež nunciature je bil v glavnem mestu Hondurasa odprt leta 1933 in od tedaj je bil »v tej blagoslovljeni deželi vedno prisoten papežev predstavnik,« je izpostavil namestnik za splošne zadeve na vatikanskem državnem tajništvu. Ob tem je omenil tudi tiste, ki so v Hondurasu opravljali diplomatsko službo, »ljudi, ki so imeli to deželo zelo radi«, ter spomnil, da je bil tudi sam od leta 2002 do 2006 svetovalec na apostolski nunciaturi. »To so bila lepa in intenzivna leta, v katerih sem opravljal zadovoljujoče diplomatsko in duhovniško delo, zahvaljujoč sprejemu Cerkve v Hondurasu,« je dejal nadškof Peña Parra. Ob koncu je izrazil hvaležnost apostolskemu nunciju Gáborju Pintérju, njegovim sodelavcem ter vsem, ki so »z veliko zavzetostjo in predanostjo« omogočili ponovno odprtje papeškega predstavništva v Hondurasu.
