Elenita de Jesús, pomembna osebnost za portoriško Cerkev, vendar ni Devica Marija

Vatican News

»Ni mogoče zanikati, da ima lik Elenite de Jesús veliko vrednost za portoriško Cerkev in jo je treba obravnavati kot spodbudo k popolni predanosti Božjemu kraljestvu, vendar je potrebno, da »tisti, ki jo imajo radi«, njen lik uporabljajo »kot spodbudo, da se posvetijo samo Bogu in se izogibajo temu, da bi se nanjo obračali z dejanji čaščenja, ki pripadajo Materi Jezusa Kristusa. S tem se izognemo škodovanju temu zakladu s potvarjanjem njegovega izvornega pomena.«

To piše kardinal Victor Manuel Fernández, prefekt Dikasterija za nauk vere v pismu, z dne 1. avgusta 2024 in ga je odobril papež, škofu v Caguasu v Portoriku msgr. Eusebiju Ramosu Moralesu o domnevnih nadnaravnih dogodkih, povezanih s svetiščem Svete Gore na jugozahodu otoka, in z Elenito de Jesús, misijonarsko katehistinjo, ki je živela na prelomu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem.

»Constat de non supernaturalitate«

Kardinal je, potem ko je »z veliko pozornostjo prebral dokumentacijo,« ki jo je poslal msgr. Ramos, »ki je zbral različne študije, izvirajoče od ljudi različnih mnenj« in ob upoštevanju njegovega »premišljenega mnenja« kot škofa, menil, da je zaradi skrbi za vero vernikov potrebno »dokončno pojasnilo«. V pismu tako pravi, da »se je treba popolnoma izogibati vsakemu istovetenju Elenite de Jesús z našim Gospodom Jezusom Kristusom, edinim Odrešenikom, ali z Devico Marijo, prvo sodelavko pri delu njenega Sina. Ob vsakem poskusu, da bi Eleniti de Jesús pripisali identiteto Gospoda ali Presvete Matere, sodba ne more biti drugačna kot 'constat de non supernaturalitate'. Elenita de Jesús ni Devica Marija.« Zato je škofa v Caguasu pooblastil, »da izda ustrezen odlok z  določbami, ki se mu zdijo potrebne« (prim. Dikasterij za nauk vere, Predpisi za presojanje o domnevno nadnaravnih pojavih; 17. maja 2024, čl. 21 §1). Kardinal Fernández pravi, da »je treba to uporabiti tudi kar zadeva nepristna prikazanja ali ostanke krvi, ki se jih ne sme častiti.«

V čl. 21 §1 novih predpisov glede presojanja domnevnih nadnaravnih pojavov beremo, da »mora krajevni škof po prejemu odgovora Dikasterija, razen če ta ne določi drugače, v soglasju z Dikasterijem z jasno sodbo obvestiti Božje ljudstvo o zadevnih dejstvih.« V tem primeru je končna ocena »Declaratio de non supernaturalitate«, zato »Dikasterij pooblašča krajevnega škofa, da razglasi, da pojav ni prepoznan kot nadnaraven.«

Elenita je živela v ljubezni in oznanjevanju evangelija

Po tem pojasnilu prefekt Dikasterija za nauk vere opredeli Elenito de Jesús kot žensko, »ki je pod vplivom Svetega Duha živela v ljubezni in oznanjevanju evangelija, in jo je navdihovala globoka ljubezen do naše nebeške Matere, Device Marije«; kot katehistinjo, ki je služila »Cerkvi v odločilnem trenutku zgodovine, ko je bila katoliška vera resno ogrožena«, ker se je poistovetila z »njenim trpečim ljudstvom.« Nato navaja besede msgr. Ramosa, po katerih je Elenita hodila sredi zelo revnega ljudstva »kot Jezusova učenka in pod plaščem Device Marije«. »Lakoto in potrebe ponižnih ljudi«, kakor tudi »njihov nemir vere in upanja«, je sprejela za svoje. Ljudje so jo imenovali »mati« zaradi lepih lastnosti, ki so jih videli v njej: preprostost, krščanske kreposti, strogost življenja, duhovnost, katehetsko sposobnost.

Izogibati se izrazom, ki povzročajo zmedo

»Elenita – poudarja kardinal Fernández – je imela močno pobožnost do Device Marije. Pripovedujejo, da je s seboj prinesla sliko Device, in da je naročila podobo Device iz Španije; da je dala zgraditi več marijanskih kapel in da je pospeševala čaščenje Device na Karmelski gori.« »Res je – dodaja – da v njenem življenju odkrivamo znamenja njene velike povezanosti s trpečim Jezusom Kristusom in da se v številnih njenih dejanjih nadaljuje ljubezen do Marije, nebeške Matere. Razne priče pravijo, da je bila podobna Devici, in nekateri so v pretiranem občudovanju zagrešili napako in trdili, da je bila ona sama Devica. Nekateri izrazi, ki jih je morda uporabljala ona sama, bi lahko povzročili zmedo, vendar v tistih časih, ko so se misijonarski katehisti v tistih krajih čutili zelo poistoveteni s kakšnim svetnikom, so uporabljali besede, ki so v resnici hotele reči »pripadam«, »enačim se z«. Danes se ne izražamo na ta način, ker bi lahko povzročili zmedo. Zato se mora vsak izraz naklonjenosti do Elenite izogibati dajanju vtisa, kot da trdi, da je ona bila Devica Marija.«

Sveta gora naj bo kraj, kjer se časti Jezus Kristus

»Elenitin lik – pravi kardinal – nam govori o ljubezni do Jezusa Kristusa in do Marije, o dostojanstvu ženske, o velikodušni predanosti, zavzetosti, strogosti. Zelo zgovorno nam tudi govori o skrbi in zaščiti ubogih.« In zaključi: »Bog daj, da bi ob izogibanju vsemu, kar bi lahko povzročilo zmedo, obrnili svoja ušesa in srca k evangeliju, ki mora dan za dnem odmevati na Sveti gori, da bi bila vedno kraj, kjer se časti Jezus Kristus, edini Gospod in Odrešenik, kot bi zagotovo želela Elenita de Jesús, ponižna in uboga med ubogimi.«