Kard. Parolin: Papež bo Aziji in Oceaniji prinesel bližino in mir
Vatican News
Papeža, ki bo od 2. do 13. septembra v Aziji in Oceaniji, da bi prinesel Kristusovo luč, pričakujejo štiri države. Pričeval bo o dialogu za izgradnjo bratske in solidarne stvarnosti. Državni tajnik vatikanske države kardinal Pietro Parolin je tik pred začetkom 45. apostolskega potovanja za vatikanske medije izpostavil osrednje mesto bližine v pontifikatu papeža Frančiška in poudaril, da se mir v svetu, ki je ranjen od vojn in nasilja, gradi v srečanju, iskrenem vstopanju v odnose in rušenju sebičnosti. S kardinalom Parolinom se je 27. avgusta 2024 pogovarjal Massimiliano Menichetti.
Kardinal ne bo odpotoval s papeškim letalom, saj bo v torek, 3. septembra, v kraju Schiavon blizu Vicenze obhajal pogreb svoje matere Ade, ki je umrla 31. avgusta v 96. letu starosti.
Srečanje in bližina
Na vprašanje, kakšna so upanja svetega očeta, je kardinal Parolin odgovoril, da je »prvo upanje, ki ga papež Frančišek nosi v svojem srcu, upanje na srečanje, osebno se srečati s prebivalci držav, ki jih bo obiskal«. Gre za ponovni poudarek na bližini, ki je značilna za njegov pontifikat in katere izraz so apostolska potovanja: bližina za poslušanje, bližina za sprejemanje težav, trpljenja in pričakovanj ljudi, bližina za prinašanje veselja, tolažbe in upanja evangelija vsem.
»Območja, ki jih bo papež obiskal, so območja, za katera je značilna raznolikost kultur, veroizpovedi in verskih tradicij. To so resnično pluralistične stvarnosti! V mislih imam zlasti Indonezijo, kjer so odnosi med različnimi skupinami tudi zaradi pancasile, petih načel, na katerih temelji narod, doslej v osnovi potekali v znamenju sprejemanja drugega, vzajemnega spoštovanja, dialoga in zmernosti. Proti vsaki težnji po spremembi tega položaja, proti vsaki skušnjavi radikalizma, ki je žal prisotna v vseh delih sveta, bodo beseda in geste svetega očeta močno in odločno vabilo, naj ne zapustijo te poti, ter bodo prispevale k ohranjanju in spodbujanju bratstva, ki je, kot rad reče, enotnost v različnosti. V luči tega načela je treba obravnavati tudi družbene in politične probleme, ki so izziv za to veliko otočje.«
Zavzemanje za pravičnost, revne in stvarstvo
Kardinal Parolin je spregovoril o Papui Novi Gvineji, ki je prav tako zaznamovana z mnogimi nasprotji. Na eni strani imamo izjemno bogastvo virov, na drugi pa veliko revščino, ki jo povzročajo nepravičnost, korupcija, politična in gospodarska neenakost; nedotaknjena lepota stvarstva se sooča z dramatičnimi posledicami podnebnih sprememb in neselektivnega izkoriščanja naravnih dobrin. »Papež Frančišek namerava spodbuditi vsa možna prizadevanja – s strani političnih institucij, verstev, pa tudi s pozivom k odgovornosti vsakega posameznika –, da bi sprožili spremembo, v smislu življenjskega in stalnega zavzemanja v smeri pravičnosti, pozornosti do najrevnejših in skrbi za skupni dom.«
Krščanstvo kot spodbuda k spremembi
Vzhodni Timor bo tretja država, ki jo bo obiskal papež. Do osamosvojitve pred 25 leti je bilo tu veliko težav, med obrobjem in središčem pa še vedno obstajajo velika neravnovesja. Kardinal Parolin je dejal, da je kot uslužbenec generalnega tajništva osebno spremljal Vzhodni Timor in bil priča tega trpljenja, ki je zaznamovalo zgodovino. »Človek je imel občutek, da gre za popolnoma zaprto, blokirano situacijo. Zato sem to, kar se je zgodilo pred 25 leti z osamosvojitvijo, vedno imel za nekakšen “čudež”. Krščanska vera, zaradi katere je Vzhodni Timor prva katoliška država v Aziji, je imela odločilno vlogo pri spremljanju prizadevanj za ta cilj. Zdaj menim, da mora ista vera, tudi s poglobljeno duhovno formacijo, spodbujati prebivalstvo pri preoblikovanju družbe, premagovanju delitev, učinkovitem boju proti neenakosti in revščini ter boju proti negativnim pojavom, kot sta nasilje med skupinami mladih in kršenje dostojanstva žensk. Prisotnost svetega očeta bo v tem pogledu zagotovo odločilna spodbuda.«
Mladi, protagonisti bratskega in mirnega sveta
Zadnji del potovanja bo namenjen mestni državi Singapur, kjer složno sobivajo različna verstva. Po kardinalovih besedah je Singapur »zgled mirnega sobivanja v današnji večkulturni in večverski družbi«. »Smo v mestu-državi, ki gosti ljudi z vsega sveta, je mozaik različnih kultur ter verskih in duhovnih tradicij. Papež Frančišek se bo srečal predvsem z mladimi, ki se ukvarjajo z medverskim dialogom, in jim izročil prihodnost te poti, da bi postali protagonisti bolj bratskega in miroljubnega sveta.«
Sporočilo bližine in miru namenjeno vsem
Na vprašanje, ali bi potovanje v Azijo lahko odprlo mostove in okrepilo odnose med Svetim sedežem in azijskimi državami, je kardinal odvrnil, da so prebivalci Singapurja večinoma Kitajci in zato je to mesto-država »privilegiran kraj za dialog s kitajsko kulturo in ljudstvom nasploh«. Indonezija je muslimanska država, zato je obisk Džakarte lahko priložnost za nadaljnje srečanje z islamom. Dve od držav, ki ju bo obiskal papež sta članici Aseana, zveze držav Jugovzhodne Azije, katere del so tudi druge pomembne države na tem območju, kot sta Vietnam in Mjanmar. »Bližina in sporočilo miru, ki ju bo papež Frančišek prinesel na tem potovanju, sta namenjena tudi vsem tem stvarnostim,« je poudaril Parolin.
Srečati se, gledati si v oči in se iskreno pogovarjati
Ob koncu pogovora je vatikanski državni tajnik ponovno izpostavil pomen bližine: »Da bi gradili mir, si je treba prizadevati za tiste drže, ki jih predlaga vsako apostolsko potovanje: srečati se, si gledati v oči in se iskreno pogovarjati. Neposredno srečanje, če ga navdihuje iskanje skupnega dobrega in ne delni in sebični interesi, lahko naredi prelom tudi v najbolj neobčutljivih in otrdelih srcih ter omogoči spoštljiv in konstruktiven dialog.«
