Sveti Janez Pavel II. in blaženi Jerzy Popiełuszko

VATIKAN

Janez Pavel II. o blaženem Popiełuszku 40 let po mučeništvu: Svoboda v resnici

19. oktobra mineva 40 let od mučeniške smrti poljskega duhovnika Jerzyja Popiełuszka. Papež Janez Pavel II. je skupaj s svojimi rojaki in vesoljno Cerkvijo doživljal dramo njegove ugrabitve in smrti: leta 1984 so ga umorili pripadniki komunistične varnostne službe. Ko je Poljska leta 1989 postala neodvisna, je sveti oče menil, da je Popiełuszkovo pričevanje v novejši dobi pomembnejše kot v času komunističnega jarma. Opredelil ga je kot svetega zavetnika poljske prisotnosti v Evropi.

Vatican News

Janez Pavel II. in duhovnik Jerzy Popiełuszko se verjetno nista nikoli srečala. Ko je sveti oče leta 1983 odšel na Poljsko, je režim kaplanu Solidarnosti zavrnil prepustnico, ki je bila potrebna. Papež je na duhovnika Jerzyja, tako kot na vse duhovnike njegove generacije, močno vplival, kar je razvidno iz njegovih homilij. Janez Pavel II. je vedel za poslanstvo kaplana delavcev v Varšavi. Poznal je njegove homilije. Poslal mu je svoje pozdrave in tudi rožni venec, pred 3. novembrom 1984, ko so bile roke mrtvega duhovnika sklenjene v krsti.

Daritev, ki vodi v vstajenje

Janez Pavel II. je skupaj z drugimi Poljaki doživljal dramo ugrabitve duhovnika Jerzyja. Med splošno avdienco in med molitvijo angelovega češčenja je povabil k molitvi zanj in apeliral na vest ugrabiteljev. Ko je prišla novica, da so našli duhovnikovo truplo, je papež zelo kmalu razumel, da bo imelo to mučeništvo odločilen pomen v boju Poljske za neodvisnost.
Naslednji dan, 31. oktobra 1984, je med splošno avdienco dejal: »Kristjan je poklican k zmagi v Jezusu Kristusu. Ta zmaga je neločljivo povezana s križem. In že danes je zmagal, četudi leži v zemlji.« Med drugo sredino avdienco pa je dodal: »Ta smrt je tudi pričevanje. Molim za don Jerzyja Popiełuszka, še bolj pa molim za dobro, ki bo izšlo iz te smrti, tako kot s križa vstajenje.

Pričevanje v času svobode

Pet let pozneje je bila Poljska prva država komunističnega bloka, ki si je ponovno pridobila svobodo. V teh novih razmerah je papež Janez Pavel II. svoje rojake ponovno spomnil na držo duhovnika Jerzyja: »Naj govori pričevanje tega duhovnika, ki ni zastarano, ki ni bilo pomembno samo včeraj, ampak tudi danes. Morda danes še bolj,« je dejal papež med splošno avdienco 31. oktobra 1990.
Od tedaj dalje je omenjal pričevanje tega duhovnika, da bi Poljakom pokazal, kakšen odnos naj imajo do Evrope in do sprememb, ki se v njej dogajajo. 14. februarja 1991 je med avdienco z Lechom Wałęso poudaril, da »Poljska nikoli ni izdala Evrope! Čutila je odgovornost do skupnosti evropskih narodov. Od nje je pričakovala pomoč, vendar pa je znala zanjo tudi umreti«. V tem kontekstu je papež spomnil na nepravičen mir, ki ga je vzpostavila Jaltska konferenca. Poudaril je, da se narod s tem ni nikoli sprijaznil in ni popustil vsiljeni ideologiji in totalitarizmu. »Svoje dostojanstvo in pravice je branil z veliko težavo in za ceno velikih žrtev,« je dejal papež in poudaril, da je bil simbol tega med drugim duhovnik Jerzy.

Zavetnik poljske prisotnosti v Evropi

Janez Pavel II. je kaplana Solidarnosti ponovno omenil nekaj mesecev pozneje, med svojim potovanjem v domovino. Takrat se je vključil v odprto polemiko s tistimi, ki so se zavzemali za vrnitev Poljske v Evropo. Poudaril je, da se Poljakom ni treba vrniti v Evropo, ker so že v njej. »Ni nam treba vstopiti vanjo, ker smo jo ustvarili in smo jo ustvarili z večjimi težavami kot tisti, katerim jo pripisujejo ali ki si lastijo patent za evropskost, ekskluzivnost … Kot rimski škof želim protestirati proti takšnemu opredeljevanju Evrope, zahodne Evrope. To žali veliki svet kulture, krščanske kulture, iz katerega smo zajemali in ga soustvarjali, soustvarjali tudi za ceno našega trpljenja. … Evropsko kulturo so ustvarili mučenci prvih stoletij, ustvarili so jo tudi mučenci vzhoda zadnjih desetletij – in v zadnjih desetletjih tudi v naši državi. Ustvaril jo je don Jerzy. On je zavetnik naše prisotnosti v Evropi za ceno darovanja življenja, tako kot Kristus. Tako kot ima Kristus pravico do državljanstva v svetu, ima pravico do državljanstva v Evropi, ker je dal življenje za nas vse« (Homilija v Włocławku, 7. junij 1991).

Da se na vesti ne bi razširila plesen

Zakaj je Janez Pavel II. v novih časih, po zlomu marksističnega totalitarizma, pričevanju duhovnika Jerzyja pripisoval tako velik pomen? Na nek način je odgovor podal sam, ko je med že omenjeno avdienco leta 1990 navedel nekaj izjav duhovnika mučenca: »Da bi človek ostal duhovno svoboden, mora živeti v resnici. Živeti v resnici pomeni pričevati navzven, se v njej prepoznati in se je spominjati v vsaki situaciji. Resnica je nespremenljiva. Resnice ne more uničiti takšna ali drugačna odločitev, takšen ali drugačen predpis« (31. oktober 1982. »Postavimo na prvo mesto življenje v Resnici, če nočemo, da bi naša vest splesnela« (27. februar 1983).

Posebno zanimanje vatikanskih medijev

Velja omeniti izjemno zanimanje tedanjih vatikanskih medijev za ugrabitev in smrt poljskega duhovnika. Od 22. oktobra 1984 je L’Osservatore Romano vsak dan na prvi strani poročal o dogajanju. »Celotna Poljska je v skrbeh za duhovnika Jerzyja Popiełuszka«; »Ure tesnobe na Poljskem zaradi duhovnika«; »Tesnoba za duhovnika Popiełuszka. Papež: mir za Poljsko« ‒ to so bili naslovi v prvih dneh po ugrabitvi. 25. oktobra je vatikanski dnevnik na prvi strani poročal o aretaciji ugrabiteljev in dan zatem o besedah generala Jaruzelskega, ki je ugrabitev obsodil. V naslednjih izdajah je L’Osservatore Romano navajal ponovne papeževe pozive in odzive sveta, med katerimi so bile pomenljive besede kardinala Jean-Marieja Lustigerja, pariškega nadškofa: »Živimo v dobi morilcev«.