Papeška komisija za zaščito mladoletnih objavila prvo letno poročilo

Vatican News

Sveti oče se je pred dvema letoma na Papeško komisijo za zaščito mladoletnih, ki jo je ustanovil leta 2014, obrnil z naslednjimi besedami: »Želim, da mi pripravite poročilo o pobudah Cerkve za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih. Morda bo to na začetku težko, vendar vas prostim, da začnete tam, kjer bo potrebno, da bo mogoče pripraviti zanesljivo poročilo o tem, kaj se dogaja in kaj je treba spremeniti, da bodo pristojni organi lahko ukrepali.« Po dolgem in intenzivnem delu je bilo prvo letno poročilo v torek, 29. oktobra 2024, tudi objavljeno in predstavljeno na Tiskovnem uradu Svetega sedeža.

Trpljenje in zdravljenje žrtev

Dokument je pripravila delovna skupina pod vodstvom Maud de Boer-Buquicchio, članice Komisije, ki ima dolgoletne izkušnje na področju zaščite mladoletnih. Na naslovnici približno 50 strani dolgega poročila je drevo baobab, simbol »trdoživosti«, ki jo je pokazalo tudi na tisoče žrtev, ko so ovadile storilce in se borijo, da bi Cerkev postala varnejši kraj in bi si povrnila zaupanje, ki ga je izgubila zaradi teh zločinov. Prav nanje, na njihovo trpljenje in zdravljenje je osredotočeno delo celotne Komisije in samo Poročilp.

Tveganja in napredek

Kot beremo v dokumentu, je njegov namen spodbujati zavezanost Cerkve k »strogemu« odgovoru na zlorabe, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočena na žrtve: v skladu z nedavnimi prenovami VI. knjige Zakonika cerkvenega prava, ki zločin zlorabe opredeljuje kot kršitev dostojanstva osebe. Besedilo navaja tveganja in napredke pri prizadevanjih Cerkve za zaščito otrok. V poročilu so prav tako zbrani viri in primeri dobre prakse, hkrati pa gre tudi za sredstvo, s katerim bo Komisija sistematično poročala o ugotovitvah in priporočilih, ki jih bo posredovala papežu, žrtvam, krajevnim Cerkvam in Božjemu ljudstvu.

Dostop do informacij in predlog za okrožnico

Poročilo med drugim navaja, da je potrebno žrtvam zagotoviti boljši dostop do informacij in se tako izogibati povzročanju dodatnih travm. »Potrebno bi bilo preučiti ukrepe za zagotovitev pravice vsakega posameznika do vseh informacij, ki ga zadevajo«, vedno »v skladu z zakoni in zahtevami glede varstva podatkov«, beremo v besedilu, ki v nadaljevanju izpostavi potrebo po »krepitvi in opredelitvi pristojnosti posameznih dikasterijev rimske kurije«. Na ta način se bo lahko zagotovilo »učinkovito, hitro in odločno ukrepanje v primerih spolnih zlorab, posredovanih Svetemu sedežu«. Predlagana je bila poenostavitev postopkov za odstop ali odstranitev oseb z odgovornih položajev, »kadar je to upravičeno«. Dokument poleg tega poudarja, da je potrebno »nadalje razvijati nauk Cerkve o njenem poslanstvu na področju zaščite«; preučevati škodo in politike odškodnin, spodbujati akademske možnosti in ustrezne vire za tiste, ki želijo delati na področju zaščite. Prav tako je »potreben enoten in teološko-pastoralen pogled« na problem, ki bi moral biti izražen v dokumentu kot je na primer okrožnica, da bi povezal te vidike.

Analiza krajevnih Cerkva

Letno poročilo v drugem delu v središče postavi krajevne Cerkve. Komisija v prvi vrsti spregovori o pomenu spremljanja cerkvenih voditeljev pri njihovi odgovornosti za izvajanje politik preprečevanja in odzivanja. Nato zagotavlja »standardizirano izmenjavo podatkov« s krajevnimi škofi in redovnimi predstojniki ter pojasni, da pregled politik in postopkov glede zaščite s strani škofov poteka v okviru procesa ad limina na posebno prošnjo določene škofovske konference ali ene izmed regionalnih skupin Komisije.

Delovna skupina bo vsako leto pregledala 15 do 20 krajevnih Cerkva, z namenom pregleda celotne Cerkve v obdobju, ki bo vključevalo 5 do 6 letnih poročil. V vsako izmed njih bo vključena tudi analiza določenih redovnih ustanov. Škofovske konference, vključene v tokratno poročilo, so naslednje: Mehika, Papua Nova Gvineja in Salomonovi otoki, Belgija, Kamerun. Škofovske konference, ki so opravile obisk ad limina v času, na katerega se nanaša poročilo, pa so iz naslednjih držav: Ruanda, Slonokoščena obala, Šri Lanka, Kolumbija, Tanzanija, Demokratična republika Kongo, Zimbabve, Zambija, Gana, Republika Kongo, Južna Afrika, Botsvana, Esvatini, Togo in Burundi. V poročilo sta zajeti tudi ena ženska in ena moška redovna skupnost: misijonarke Marije Tolažnice in Kongregacija Svetega Duha.

Neravnovesja na celinah

Iz zbranih podatkov v celinskih regijah so vidna nekatera neravnovesja. Medtem ko je v nekaterih predelih Amerik, Evrope in Oceanije na voljo precej sredstev za zaščito mladoletnih, ima velik del Srednje in Južne Amerike, Afrike in Azije »le malo sredstev, namenjenih temu vprašanju«. Zato Papeška komisija meni, da je nujno »povečati solidarnost med škofovskimi konferencami različnih regij«, »mobilizirati sredstva za doseganje splošnih standardov na področju zaščite« ter »ustanoviti centre za prijave in pomoč žrtvam«.

Rimska kurija

V tretjem delu poročila pa je poudarek na rimski kuriji, ki bi kot »mreža mrež« za krajevne Cerkve lahko predstavljala nekakšen center za izmenjavo dobrih praks na področju zaščite: »Cerkev pri opravljanju svojega poslanstva spodbujanja človekovih pravic v širši družbi dejavno sodeluje z različnimi skupinami prebivalcev, ki jim mora zagotoviti ustrezne standarde na področju zaščite«.

Preglednost in zbiranje informacij

Cilj papeškega organa je spodbujati skupno vizijo in zbirati zanesljive informacije, da bi spodbudil še večjo preglednost postopkov in sodne prakse rimske kurije v zvezi s primeri zlorab. Poudarjeno je, da je disciplinski oddelek Dikasterija za nauk vere javno delil omejene statistične podatke o svojih dejavnostih, avtorji poročila pa zahtevajo dostop do več informacij.

Pobuda Memorare

Poročilo prostor nameni tudi pobudi Memorare, ki je v zadnjih desetih letih zbirala sredstva škofovskih konferenc in redovnih skupnosti za pomoč Cerkvam z manj sredstvi. Njen cilj je na globalnem jugu razviti centre za prijave in pomoč, veščine za usposabljanje na lokalni ravni ter lokalno mrežo strokovnjakov o zaščiti mladoletnih. Komisija je leta 2023 za Memorare s strani Italijanske škofovske konference prejela prvo letno donacijo v višini 500.000 EUR, sledila bosta še dva enaka zneska; 35.000 EUR so namenile redovne skupnosti, 100.000 USD pa Papeška fundacija, ki bo v naslednjih dveh letih priskrbela še dva enaka zneska. Španska škofovska konferenca pa se je zavezala, da bo v naslednjih treh letih podprla projekte, izbrane na priporočilo komisije, za kar bo namenila skupno 900.000 USD.