VATIKAN

Sinoda: duhovnost in molitev, metodologija dela, tišina kot sinodalni stil, vloga žensk

Druga seja zasedanja škofovske sinode se je začela s pozivom k zaustavitvi nasilja. Na dopoldanski tiskovni konferenci je beseda tekla o pomembnosti študijskih skupin in vlogi ženske v Cerkvi. O diakonatu je bilo rečeno, da čas še ni dozorel. Kardinal Grech je potrdil, da se bodo vsi člani sinode udeležili pobude za mir: v nedeljo se bodo pridružili svetemu očetu pri rožnem vencu v baziliki Marije Velike, v ponedeljek pa se odzvali na povabilo k molitvi in postu za mir na svetu.

Isabella Piro – Vatikan

Mir, odpuščanje, vloga žensk in metodologija dela v skupinah. To so bile glavne teme, ki so prišle v ospredje med tiskovno konferenco, 3. oktobra, ki je bila namenjena začetku drugega zasedanja XVI. škofovske sinode o sinodalnosti. Na konferenci so spregovorili posebna tajnika zasedanja Giacomo Costa in Riccardo Battocchio, predsedujoča delegata s. Maria de los Dolores Palencia Gómez in Daniel Ernest Flores ter Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik komisije za informiranje.

Ruffini: duhovnost in molitev

V četrtek, 3. oktobra, dopoldne je v dvorani Pavla VI. bilo navzočih 356 oseb od 365. Izvoljeni so bili relatorji posameznik skupin. Delo je potekalo v skladu s prvim od petih modulov, posvečenem prvemu poglavju delovnega dokumenta Instrumentum laboris z naslovom Temelji. Ruffini je izpostavil, da imata pomembno mesto v dvorani duhovnost in molitev ter da so »svetovne razmere zelo navzoče v mislih in srcih vseh članov in udeležencev sinode«. Med njimi nekateri namreč prihajajo iz držav, kjer se odvija vojna ali obstaja veliko trpljenje. Na začetku seje se je zato najprej molilo za mir. Ruffini je spomnil na papežev poziv, da bi se storilo vse za zaustavitev nasilja in pot do miru. Pojasnil je tudi, da deset delovnih skupin, ki jih je ustanovil papež in jih koordinira generalno tajništvo sinode, deluje znotraj samega sinodalnega procesa in njihovo delo ni tuje sinodalni poti.

Costa: delovne skupine, laboratoriji sinodalnega življenja

P. Costa je spomnil na papeževe pogosto izrečene besede, da namreč »sinoda ni parlamentarna seja, ampak kraj poslušanja in občestva«. Ne gre za neko retorično oznako, ampak za živeto izkušnjo. Ni slučaj, da je na začetku zasedanja v dvorani Pavla VI. ozračje »zelo radostno, zaznati je veselje ob ponovnem srečanju ter veliko željo, da bi poglobili razprave«. O delovnih skupinah je Costa dejal, naj nanje gledamo kot na »laboratorije sinodalnega življenja«, saj jih podpirajo vsi verniki s svojimi prispevki, ki jih bodo sprejemali vse do junija 2025. »Ne gre torej za neke zaprte komisije, ampak za odprte skupine, za priložnosti, v katerih se uči delati skupaj kot soudeležena Cerkev.« So dejanski tovariši na poti sinode, njihova naloga pa je, da »opravijo mini sinodalni proces o nekaterih temah, ki so povezane z delovnim dokumentom«.

Razlike v metodologiji dela 2023 in 2024

Costa je med drugim pojasnil razliko v metodi dela med prvim zasedanjem oktobra 2023 in tokratnim zasedanjem. Lansko leto je bil cilj poslušanje različnih perspektiv v njihovi raznovrstnosti, različne »pripovedi Cerkve«, ki so se morale pojaviti. Letos ima zasedanje neko drugo funkcijo, in sicer kot celotna Cerkev ponuditi svetemu očetu smernice kot rezultat do sedaj opravljene poti, da bi se tako ustvarila harmonija in ne homologacija. Današnja metoda ne odpira vprašanj, ampak pomaga opredeliti nekatere točke za analizo v skladu s poglobljenim »duhovnim pogovorom«, pri tem pa vedno pušča odprti prostor, da bi se izognila zaprtosti.

Msgr. Battocchio: pomembna vloga teologov

Msgr. Battocchio se je ustavil pri temi odpuščanja, ki je prišla v ospredje tudi med spokornim bogoslužjem v torek zvečer. Bogoslužje, ki ga je v baziliki vodil sveti oče, je nakazalo »slog in zavedanje o tem, kaj pomeni biti Cerkev«, kajti »brat grešnik ni tujec, ampak nekdo, čigar breme moram nositi, da bi uresničil pot spreobrnjenja, na kateri se vsi nahajamo«. »Smo Cerkev, v kolikor nas doseže Božje usmiljenje,« je dejal Battocchio, ki je zatem spregovoril o vlogi teologov na zasedanju. Izrazil je njihov dragocen prispevek ter izpostavil njihovo nalogo pozornega poslušanja, »teološke inteligence« o tistem, kar se bo pojavilo med razpravami. Njihova pomembnost je vidna tudi po tem, da letos sedijo bolj v sredini dvorane.

S. Palencia Gómez: koraki naprej v zvezi z ženskami

O »veliki svobodi in velikem navdušenju« je spregovorila s. Palencia Gómez. Dejala je, da zasedanje udeležencem omogoča skupno hojo, pri čemer se »upošteva realnost tega sveta, ki je skrajna, a jo je treba opazovati s pogledom Boga, našega Očeta«. Le na ta način bodo lahko »rasli v konkretni izkušnji sinodalnosti in poslanstva«.

Spregovorila je tudi o vlogi žensk v Cerkvi ter izpostavila »že vidne sadove na tem področju, v različnih kontekstih in na celinah«. Na podlagi svoje osebne izkušnje v Latinski Ameriki je lahko zatrdila, da so bili storjeni koraki naprej, tako da so »vloga žensk, njihovi darovi in prispevki vedno bolj priznani v sinodalni Cerkvi«. Izpostavila je »odprtost za nove izkušnje in nove prostore, da bi odkrili in poglobili vlogo ženske«. Napreduje se postopoma, a pot se je že začela, tako za ženske laikinje kot posvečene, je dodala s. Palencia Gómez in izpostavila, da se tudi same morajo »osvoboditi stila klerikalizma«.

V ospredju je bilo tudi vprašanje o diakonatu žensk, pri čemer so bile ponovljene besede prefekta Dikasterija za nauk vere, da namreč »čas še ni dozorel« in da je to temo treba še poglobiti.

Msgr. Flores: tišina kot sinodalni stil

Daniel Ernest Flores je dejal, da so od lanskega zasedanja mnoge stvari dozorele, saj se je »življenje Cerkve nadaljevalo in torej niso na isti točki kot lansko leto«. Sicer pa je spregovoril o pomembnosti tišine. O tej temi je v svoji meditaciji med duhovnim odmikom, 1. oktobra, razmišljala tudi s. Maria Ignazia Angelini. Tišina ni nekaj praznega, ampak nekaj polnega, iz česar prihaja Beseda. »Je temeljni del sinodalnega sloga, saj omogoča duhovno razumevanje sveta,« je dejal Flores.

Lokalni vidiki pomagajo videti Kristusa v svetu

V središče je postavil razumevanje lokalnih vidikov, ki »niso sovražniki resnice«, ampak Cerkvi omogočajo tisto disciplinirano in potrpežljivo poslušanje, ki zagotavlja širši pogled na Kristusovo obličje v svetu, v katerem živimo«. Delo sinode je namenjeno »iskanju doslednega glasu, ki je izraz glasu Cerkve, njenega življenja v današnjem času in njene izkušnje«. Obstaja »mi«, ki je temelj pri sinodalnem delu in ki je»vreden veliko več kot pozamezni “jaz”«. »Sinoda išče ta “mi”, ki mu vsi pripadamo,« je še dejal.