Nove vatikanske filatelistične izdaje v letu 2024
Vatican News
Božične znamke in sveto leto
Božično serijo znamk bo letos zaznamovalo jubilejno leto, ki se bo začelo 24. decembra z odprtjem svetih vrat bazilike svetega Petra. Zato se ob grafičnih elementih, značilnih za božič, pojavljajo tudi drugi, povezani s svetim letom, vključno z uradnim logotipom jubilejnega leta 2025.
V seriji sta dve znamki. Na eni je upodobljen angel, ki drži svitek, na katerem je napisano »Slava Bogu in mir na zemlji«. Gre za besede, ki so jih angeli peli ob Jezusovem rojstvu v Betlehemu, da bi oznanili veselo novico. Besede, ki se v zadnjih letih kot prošnja dvigajo na mnogih delih sveta, razdejanih zaradi vojne in nasilja. Kot je večkrat poudaril papež, vojna vodi v uničenje in povečuje trpljenje prebivalstva, upanje in napredek pa prihajata le z odločitvijo za mir.
Na drugi znamki je upodobljen novo rejeni Jezus v jaslih, ki blagoslavlja. Nad njim je svitek z napisom »Spes non confundit«, »Upanje ne osramoti« (Rim 5,5), kot je tudi naslov bule o napovedi svetega leta 2025. V ospredju so torej jaslice, postavljene na drevesni štor, iz katerega pa poganja ozelenela veja z listi, znamenje upanja in novega življenja, ki ga prinaša utelešeni Bog. Jaslice so znamenje – kot je dejal papež –, s katerim Kristus vstopi na prizorišče sveta. To je izraz, s katerim se predstavi, način, na katerega se Bog rodi v zgodovino, da bi jo oživil. Jaslice nam govorijo o bližini, uboštvu in konkretnosti. Tako kot božič nam bo tudi jubilej ponudil konkretno priložnost, da obnovimo svojo vero in v Kristusu ponovno odkrijemo upanje, ki nikoli ne razočara.
Papeževa apostolska potovanja v 2023
S posebno izdajo priložnostne znamke bodo obeležena tudi papeževa apostolska potovanja v letu 2023. Pola ima kot vedno eno samo ilustracijo: poleg papeža Frančiška so še ponazerjene države, ki jih je obiskal. Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan je Frančišek obiskal med 31. januarjem in 5. februarjem, predstavljata ga deček in deklica. Na potovanje na Madžarsko od 28. do 30. aprila spominja risba katedrale svetega Štefana v Budimpešti. Obisk Lizbone na Portugalskem ob svetovnem dnevu mladih, od 2. do 6. avgusta, predstavlja marijansko svetišče v Fatimi. Potovanje v Mongolijo od 31. avgusta do 4. septembra prepoznamo po možaku v tradicionalnih oblačilih. Bazilika Notre Dame de la Garde predstavlja papežev obisk Marseilla med 22. in 23. septembrom.
170. obletnica ponovne posvetitve bazilike svetega Pavla
Prihodnje leto bo minilo 170 let od ponovne posvetitve papeške bazilike svetega Pavla. Dogodek bo obeležen s priložnostno znamko, na kateri je mozaik v apsidi z upodobitvijo Kristusa Odrešenika, ki sedi na prestolu z evangelijem v roki, na njegovi desni in levi strani pa so štirje evangelisti.
V noči med 15. in 16. julijem 1823 je baziliko svetega Pavla uničil požar, ki ga je zanetilo nekaj žerjavice, ki so jo nehote pozabili na strehi. Ker je od cerkve ostalo bolj malo, se je papež Leon XII. lotil velikega načrta obnovitve prvotne bazilike. Rezultat je bil izjemen, bazilika v neoklasicističnem slogu je bila pod vodstvom arhitekta Luigija Polettija v 30 letih obnovljena v enakih dimenzijah kot prejšnja bazilika. 10. decembra 1854 pa je papež Pij IX. v navzočnosti kardinalov in škofov posvetil tretjo in sedanjo baziliko svetega Pavla.
450 let od smrti Giorgia Vasarija
Pred štiristo petdesetimi leti je umrl Giorgio Vasari (Arezzo, 1511 - Firence, 1574), vsestranski italijanski umetnik, ki ni bil le arhitekt – zaslužen je za gradnjo Uffizija v Firencah –, temveč tudi eden največjih in najplodnejših slikarjev svojega časa. Bil pa je tudi izjemen umetnostni zgodovinar, avtor knjige »Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov« (»Vite de' più eccellenti pittori, scultori e architettori«), traktata z biografijami številnih pomembnih umetnikov od srednjega veka do začetka 16. stoletja. Vasari je bil ena vodilnih osebnosti na toskanskem umetniškem prizorišču 16. stoletja in je prispeval tudi k širjenju toskanskega umetnostnega sloga v Benečiji, kjer je bil navdih pomembnim umetnikom, predvsem Tintorettu. Imel je tudi delavnico, v kateri so se učili pomembni umetniki, kot so flamski slikar Jan van der Straet, Jacopo Zucchi in Francesco Morandini, znan kot Poppi.
Vatikanska filaterija se Vasariju poklanja z letno serijo razglednic z nekaterimi njegovimi znamenitimi deli, ki spadajo v njegovo rimsko obdobje, ko je po naročilu papeža Pija V. poslikal nekatere vatikanske prostore, kot so Pinakoteka, dvorana Regia, nekatere kapele in stopnišče apostolske palače.
Pred 750 let umrl sv. Bonaventura
Z aerogramom oziroma letalskim pismom pa Vatikan obeležuje še eno obletnico, in sicer 750 let od smrti svetega Bonaventura iz Bagnoregia (1221-1274), frančiškanskega redovnika, teologa, filozofa in cerkvenega učitelja.
Bonaventura se je rodil predvidoma leta 1221 v kraju Bagnoregio. Že zgodaj je vstopil v frančiškanski red, kjer je kot vrhovni predstojnik zapustil neizbrisne sledi s temeljito duhovno prenovo reda. Pridobil si je izčrpno izobrazbo in slovel kot odličen profesor na univerzah v Parizu in Oxfordu. Izredno pomembna je tudi njegova vloga v vesoljni Cerkvi, saj je kot kardinal in eden glavnih nosilcev koncila v Lyonu leta 1274 odločilno prispeval k temu, da je prišlo do podpisa o zedinjenju s pravoslavno Cerkvijo. Bonaventura je umrl tik pred koncem koncila, 15. julija 1274, v Franciji, tako da za časa zemeljskega življenja ni doživel razočaranja, ker je dogovor o zedinjenju pravoslavne in katoliške Cerkve predvsem iz političnih razlogov kmalu klavrno propadel. Bonaventura je avtor številnih teoloških, filozofskih, duhovnih in mističnih del. Zato ga je Cerkev upravičeno uvrstila med cerkvene učitelje, kar se je zgodilo leta 1588, za svetnika pa je bil razglašen že leta 1482.
Vatikanska pošta in filatelija sta izdali še dve priložnostni znamki, in sicer ob 200-letnici Inštituta svetega Apolinarija in 75-letnici ustanovitve Papeške akademije Alfonsiana.
