Jubilej. »Evropa v Rimu«: pot po evropskih cerkvah v večnem mestu

Vatican News

Dikasterij za evangelizacijo je uvrstil Iter Europaeum z nekaterimi spremembami med poti svetega leta 2025 v Rimu. Po besedah msgr. Fisichelle romanje po evropskih cerkvah, ki so prisotne v Rimu, želi spomniti na to, da je to mesto skozi zgodovino sprejelo vse. Zato so številne države čutile potrebo, da bi imele tukaj versko referenčno točko. »Ta je še toliko bolj pomembna v kriznih razmerah, ki jih danes zaostrujejo različni konflikti, saj romarje spominja tudi na korenine njihovih držav,« je poudaril proprefekt ter dodal, da se je Evropa rodila kot krščanska »in tega ne smemo pozabiti«.

Jubilejna pot »Evropa v Rimu« vključuje 27 cerkva in bazilik, ki so povezane s posameznimi državami iz umetniških razlogov ali zaradi tradicije sprejemanja romarjev. Poleg njih ima pomembno vlogo tudi bazilika sv. Marije in Aracoeli na Kapitolskem griču, ki izraža odnos s celotno Evropsko unijo. V njeni neposredni bližini je bila namreč 25. marca 1957 podpisana Rimska pogodba, ki velja za rojstvo združene Evrope.

Mnoge cerkve pričajo o zavzetosti bratovščin, ki so bile ustanovljene v srednjem veku, da bi v Rimu sprejemale romarje iz posameznih držav. Eden izmed takšnih primerov je cerkev svetega Ludvika Francoskega, ki je narodno svetišče Francije v Rimu.

Slovenija je že pred leti izbrala baziliko Marije Snežne (ali baziliko Marije Velike), saj je ta zgodovinsko povezana s svetima Cirilom in Metodom, ki sta imela pomembno vlogo pri utrditvi krščanstva med Slovenci. V njej je papež Hadrijan II. za božič leta 867 sprejel brata Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku.

Pred vsako cerkvijo in baziliko bodo skozi vse jubilejno leto napisi , ki pojasnjujejo zgodovino cerkve ter odnos med posamezno državo in Svetim sedežem. Opremljeni so s kodami QR, ki omogočajo povezavo do zvočnega vodnika in so tako dostopni tudi osebam s posebnimi potrebami.

Msgr. Fisichella je ob tem dodal, da kljub močnemu sekularizmu tisti, ki pridejo v Rim, radi poiščejo sveti kraj, ji je povezan z njegovo državo oz. identiteto. Na ta način romarji lahko ponovno odkrijejo tudi lastno zgodovino ter o njej pripovedujejo, ko se vrnejo domov. Romanje se po njegovih besedah ne konča v Rimu, ki je cilj, ampak se zaključi, ko se človek vrne domov in pripoveduje o svojih izkušnjah.