Papež: Dobra poklicna formacija usposobi za delo in pomaga najti smisel
Andreja Červek – Vatikan
Srečanja v Vatikanu so se udeležili učitelji, vzgojitelji in tudi dijaki v okviru 50. obletnice Nacionalne zveze za poklicno izobraževanje in usposabljanje (CONFAP) ter 25. obletnice Združenja Forma FP, v katerega so povezana podjetja, ki sodelujejo v procesu usposabljanja. Papež se jim je takoj na začetku govora zahvalil, ker je njihovo služenje, ki se navdihuje v družbenem nauku Cerkve, izjemno pomemben prispevek za družbo, v kateri živimo.
»S svojim vsakodnevnim prizadevanjem ste izraz bogate in raznovrstne duhovnosti različnih redovnih ustanov, katerih karizma je služenje mladim prek poklicne formacije. Gre za avantgardne načine usposabljanja, ki se ponašajo z visoko kakovostjo metodologij, izkušenj v delavnicah in didaktičnih možnosti, tako da so vodilni v panorami usposabljanja za delo. Še pomembneje pa je, da je vaša ponudba usposabljanja celostna, saj poleg kakovosti orodij in didaktike posebno skrb in pozornost namenjate predvsem mladim, ki so na robu družbenega in cerkvenega življenja. Hvala za vse, kar počnete. Hvala učiteljem, ki se z navdušenjem posvečajo mladim,« je dejal papež in zatem v razmislek ponudil tri elemente, ki so značilni za njihovo delo: mladi, formacija in poklic.
Mladi. Nikogar spregledati.
Mladi so po papeževih besedah ena najbolj občutljivih kategorij našega časa. »Mladi, ki so vedno polni talentov in potenciala, so tudi posebej ranljivi tako zaradi nekaterih antropoloških pogojev kot različnih kulturnih vidikov časa, v katerem živimo.«
Pri tem papež ni mislil le na tiste, ki se ne izobražujejo in niso zaposleni, ampak na nekatere »družbene odločitve, ki mlade izpostavljajo vetru razkropitve in degradacije«. »Mnogi mladi namreč zapustijo svoje izvorne kraje in iščejo zaposlitev drugod, pri tem pa pogosto ne najdejo priložnosti, ki bi dosegale njihove sanje. Nekateri sprejmejo delo, vendar se morajo zadovoljiti s prekarnimi in slabo plačanimi pogodbami. Spet drugi v tem kontekstu socialne krhkosti in izkoriščanja živijo nezadovoljni in pustijo službo. Ob takšnih in podobnih razmerah se moramo vsi zavedati ene stvari: opustitev izobraževanja in usposabljanja je tragedija! Če je treba spodbujati zakonodajo, ki spodbuja družbeno priznanje mladih, je še bolj pomembno vzpostaviti generacijsko izmenjavo, da bodo kompetence tistih, ki odhajajo, na razpolago tistim, ki vstopajo na trg dela. Z drugimi besedami, da bodo odrasli delili sanje in želje mladih, jih uvajali, podpirali in spodbujali brez obsojanja.«
Sveti oče je zbrane, ki se temu področju posvečajo kot kristjani, spodbudil, naj nikogar ne spregledajo, so do mladih pozorni in skrbijo za tiste, ki niso imeli priložnosti ali prihajajo iz slabih socialnih razmer. »Vsi niso bili deležni nepogrešljive podpore družine in krščanske skupnosti, zato smo poklicani, da poskrbimo zanje, kajti nobenega od njih ne smemo postaviti pred vrata, zlasti ne najrevnejših in najbolj marginaliziranih, ki jim grozijo resne oblike izključenosti, vključno z migranti. Kdor se počuti zavrženega, lahko konča v socialni stiski, ki je s človeškega vidika ponižujoča, in tega ne smemo sprejeti!«
Formacija naj bo tehnična in človeška
Drugi poudarek papeževega govora je bil na formaciji, ki je nenadomestljiva za ustvarjanje prihodnosti. Spremembe na področju dela so vedno bolj kompleksne, tudi zaradi novih tehnologij in razvoja umetne inteligence. »In tu smo poklicani, da zavrnemo dve skušnjavi: po eni strani tehnofobijo, torej strah pred tehnologijo, ki vodi v njeno zavrnitev, po drugi strani pa tehnokracijo, to je iluzijo, da tehnologija lahko reši vse probleme. V resnici pa gre za vlaganje virov in energije, kajti preoblikovanje dela zahteva nenehno formacijo, ustvarjalno in vedno posodobljeno. Obenem pa si je treba tudi prizadevati, da povrnemo dostojanstvo nekaterim vrstam dela, zlasti fizičnega, ki so družbeno še vedno premalo priznane.«
Dobro poklicno usposabljanje je protiutež zapuščanja šolanja in odgovor na povpraševanje po delu v različnih gospodarskih sektorjih. Kot je poudaril papež, dobrega poklicnega usposabljanja ni mogoče improvizirati. »Potrebna je močna povezanost z družinami, kot je to pri vseh vrstah izobraževalnih izkušenj. In potreben je zdrav in učinkovit odnos s podjetji, ki so pripravljena vključiti mlade. Za vas sta to dve oporni točki, saj so poleg tehnične usposobljenosti pomembne tudi človeške kreposti: tehnika brez človečnosti postane dvoumna in nevarna, ni zares človeška in ni zares formativna. Formacija mora mladim ponuditi sredstva za razločevanje med ponudbami za delo in oblikami izkoriščanja.«
Poklic in poklicanost
Ob koncu govora je sveti oče spregovoril še o poklicu. »Poklic nas določa. “Kakšno službo imaš?” vprašamo osebo, da bi jo spoznali. Druge predstavimo prek njihovega dela. Tako je bilo tudi za Jezusa, ki je bil znan kot “tesarjev sin” (Mt 13,55) ali enostavneje kot tesar (Mr 6,3). Delo je temeljni vidik našega življenja in naše poklicanosti. Pa vendar smo danes priče propadanju smisla dela, ki se vedno pogosteje razume v povezanosti z zaluškom, in ne kot izraz lastnega dostojanstva in kot prispevek k skupnemu dobremu. Zato je pomembno, da poti formacije prispevajo k vsesplošni rasti osebe, v njeni duhovni, kulturni in zaposlitveni razsežnosti. “Ko človek odkrije, da ga Bog k nečemu kliče, da je za nekaj ustvarjen – lahko je to zdravstvo, lesarstvo, komunikacija, inženirstvo, poučevanje, umetnost ali katero koli drugo delo –, bo zmožen izraziti svoje najboljše sposobnosti za požrtvovalnost, velikodušnost in predanost. Vedeti, da stvari ne počne samo zato, da bi nekaj počel, ampak jih počne s smislom, to prispeva k temu, da te dejavnosti srcu omogočijo posebno izkušnjo izpolnjenosti” (Christus vivit, 273).«
Papež Frančišek je zbrane pri avdienci spodbudil, naj še naprej skrbijo za mlade, formacijo in poklic. Zahvalil se jim je, da prek svoje ustvarjalnosti dokazujejo, da je mogoče povezati delo in poklicanost človeka. Kajti dobra poklicna formacija posameznika usposobi za opravljanje dela in obenem pomaga odkriti smisel lastnega obstoja na svetu in v družbi.
