Msgr. Juliusz Janusz v kartuziji Pleterje v duhovnika posvetil meniha poljskega rodu
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Uvodni del pridige msgr. Juliusza Janusza v slovenščini
Spoštovani pater prior Frančišek Fodor,
spoštovani bratje kartuzijani,
dragi brat Joachim Schmidt,
Czcigodna Rodzino naszego kandydata do Kaplanstwa,
dragi tukaj zbrani verniki.
V veliko čast mi je, da sem bil izbran za podelitev zakramenta mašništva našemu poljskemu diakonu Joachimu Schmidtu. Predlog se je rodil ob mojem obisku tega starodavnega samostana in vesel sem, da ga danes lahko uresničimo. Vaš prior Frančišek je namenil veliko pozornosti pripravi obreda in pokazal pravi liturgični duh kartuzijanov. Ta kraj molitve je blagoslov za vso Slovenijo, saj medtem, ko večina prebivalstva spi, kartuzijanski menihi iz Pleterij molijo, se postijo in svoje osebno življenje podarjajo za Cerkev. Zgodovina odrešenja nas uči, da se velike stvari zgodijo v tišini. Ko je večni Oče ustvaril vesolje, je vladala velika tišina. Velika tišina je vladala, ko sta bila Adam in Eva neubogljiva do zapovedi Boga Stvarnika. Izdal ju je ponos. Svet ni bil seznanjen s tem, ko je nadangel Gabrijel oznanil Mariji, da bo Odrešenikova Mati. Daleč od oči posvetnega sveta, se je v Betlehemu rodil Jezus Odrešenik. Jezus je v tišini preživel 30 let v Nazaretu in se pripravljal, da bi oznanil veselo novico - evangelij. V tišini zadnje večerje je Jezus ustanovil zakrament evharistije in istočasno duhovništva, da bi ovekovečil navzočnost živega Boga med nami. V tišini noči se je zgodilo vstajenje in Jezusovo prikazovanje pobožnim ženam ter apostolom. V tišini se je povzpel v nebo. V tišini ostaja med nami v Najsvetejšem zakramentu.
Danes bomo priče čudežu, ko bo človeku podeljena duhovniška moč Jezusa Kristusa, večnega duhovnika, ki samega sebe podarja za naše odrešenje. Prvo berilo iz pisma Hebrejcem nas uči, da je vsak veliki duhovnik vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe; in nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal veliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel:
»Ti si moj sin, danes sem te rodil,
kakor pove tudi drugje:
Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.« (Heb 5,1-10)
Je zakrament, ki vsebuje veliko skrivnost. Sveti papež Janez Pavel II. je o duhovništvu napisal knjigo z naslovom: »Dar in skrivnost«. Zares je dar, ki ga Bog da tistemu, kateremu hoče. Nihče se ne more pretvarjati, da bi si prisvojil to duhovniško moč. Obenem je duhovništvo velik misterij. Sam sem že obhajal 50- letnico duhovništva, vendar ne morem reči, da sem v polnosti razumel to skrivnost, ki mi jo je zaupal Bog. Zato se je potrebno božjemu oltarju približati z veliko ponižnostjo in v tišini vsak dan premišljevati o veličini tega daru. Glede na to, da je pater Joachim Poljak, bi mu sedaj želel nameniti nekaj misli v poljskem jeziku, v upanju, da mu približamo ta velik dar in skrivnost duhovništva.