Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za 4. nedeljo med letom

5Mz 18,15-20

Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil Gospod, tvoj Bog - njega poslušajte – saj si prav to na dan občestva prosil Gospoda, svojega Boga, ob Horebu, ko si rekel: »Naj ne poslušam več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne gledam več tega velikega ognja, da ne umrem.« Tedaj mi je Gospod rekel: »Prav je, kar so rekli. Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor. Toda prerok, ki bi se drznil v mojem imenu govoriti besedo, katere mu nisem zapovedal govoriti, ali ki bi govoril v imenu drugih bogov, ta prerok bo moral umreti.«

1Kor 7,32-35

Želim pa, da bi bili vi brez skrbi. Neporočeni skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugodil Gospodu; tisti pa, ki je poročen, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugodil ženi, in je razdeljen. Tudi neporočena ženska in devica skrbi za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta tako po telesu kakor po duhu; tista pa, ki je poročena, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugodila možu. To pa govorim v korist vas samih; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.

Mr 1,21-28

Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil in rekel: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga.« Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj in govorili: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

Razlaga cerkvenih očetov

Sveti Hieronim pravi, da »nov Gospodov nauk nasproti zavisti hudega daje ljudem nasvet in upanje«, in nadaljuje, k čemur pritrjuje tudi sv. Beda: »Gospodova moč se je odločno spopadla z hudičevo oblastjo.« Sveti Janez Krizostom, sv. Ambrož ter sv. Avguštin pa pravijo: »Četudi bi demoni izpovedali Kristusa, a brez ljubezni, takšno dejanje ne bi imelo nobenega pomena.« Sv. Irenej Lyonski dodaja: »Potrebno je bilo, da je resnica sredstvo sodbe, torej ne samo zveličanje za tiste, ki verujejo, ampak tudi obsodba za tiste, ki ne verujejo, da bodo tako vsi sojeni glede na pravičnost.« Sv. Avguštin pravi: »Četudi je bila Petrova izpoved vere ista kot demonov, pa je med njima bistvena razlika. Peter je izpovedal gnan od ljubezni, medtem ko demoni iz groze.« Zato sv. Evtimij Veliki pravi: »Demoni resnico uporabljajo zgolj kot past, saj povedo resnico le zato, da bi varali.« »Zato ne smemo verjeti demonskim silam, tudi ko govore resnico«, potrdi sv. Ambrož. Atanazij k temu doda: »Jezus je demonom zapovedal naj utihnejo, ker ni hotel, da bi resnico ubila nečista usta.«

Sveti Atanazij je opomnil, da 'zapovedovati duhovom ter izganjati jih, ni človeško temveč božje delo' saj je Gospod 'odvračal od ljudi vsakršne bolezni in vse slabosti. Kdo bi še lahko potem, ko je videl njegovo moč... dvomil, da ni on Sin, Modrost in Božja moč?' Sveti Janez Krizostom je opazil, kako je Gospod 'izmenično nagovoril poslušalce ter jim storil kaj dobrega, tako, da je od čudežev prišel k besedam ter se nato ponovno vrnil od poučevanja svojega nauka k čudežem.'

Misli Benedikta XVI.

Letos pri nedeljskem bogoslužju razmišljamo ob Markovem evangeliju, katerega posebnost je tako imenovana 'mesijanska skrivnost', torej dejstvo, da Jezus ne želi, da se zunaj ozke skupine učencev trenutno razve, da je On Kristus, Božji Sin. Pri tem postane jasno, zakaj večkrat opozori tako apostole, kakor bolnike, ki jih je ozdravil, naj nikomur ne povejo, kdo je. Na primer evangeljski odlomek današnje nedelje (Mr 1,21-28) pripoveduje o človeku, ki je bil obseden z nečistim duhom. Ta je nenadoma začel vpiti: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga!« Jezus pa mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« In takoj je nečisti duh z močnim vpitjem šel iz njega. Jezus ni izganjal samo hudih duhov iz ljudi ter jih s tem osvobodil najhujšega suženjstva, ampak je hudim duhovom prepovedal, da bi razkrili, kdo je. Zelo je vztrajal pri tej 'skrivnosti' saj je šlo za uspeh njegovega poslanstva, od katerega je bilo odvisno naše zveličanje. Vedel je namreč, da mora biti za osvoboditev od nadvlade greha, žrtvovan na križu kot resnično velikonočno jagnje. Hudič ga je namreč skušal odvrniti od tega ter ga je hotel speljati na človeško logiko o mogočnem in uspešnem Mesiji. Kristusov križ bo hudičev propad. Zaradi tega je Jezus nenehno poučeval svoje učence, da bo moral za vstop v svojo slavo veliko trpeti, biti zavržen, obsojen in križan (prim. Lk 24,26). Trpljenje pa je namreč vključeno v njegovo poslanstvo.

Evangelij današnje nedelje (Mr 1,21-28) nam predstavi Jezusa, ki je na sobotni dan pridigal v shodnici v majhnem mestu Kafarnáum, ob Galilejskem jezeru, v katerem sta prebivala Peter in njegov brat Andrej. Njegovemu poučevanju, ki je povzročilo začudenje med ljudmi, je sledila osvoboditev človeka, ki ga je obsedel nečisti duh. Ta je prepoznal v Jezusu 'svetega od Boga' torej Mesija. Hitro se je glas o njem razširil po vsej pokrajini, ki jo je prehodil z namenom, da je oznanjal Božje kraljestvo ter ozdravljal vsakovrstne bolezni. Beseda in dejanje. Sveti Janez Krizostom je opazil, kako je Gospod izmenično nagovoril poslušalce ter jim storil kaj dobrega, tako, da je od čudežev prišel k besedam ter se nato ponovno vrnil od poučevanja svojega nauka k čudežem.'

Beseda, ki jo je Jezus nameni ljudem, takoj odpre dostop do Očetove volje ter do resnice o njih samih. Ni pa bilo tako s pismouki, ki so se trudili razlagati Sveto pismo s številnimi razmišljanji. Poleg tega pa je Jezus k učinkovitosti besede dodal še osvoboditev od zla. Sveti Atanazij je opomnil, da 'zapovedovati duhovom ter izganjati jih, ni človeško temveč božje delo' saj je Gospod 'odvračal od ljudi vsakršne bolezni in vse slabosti. Kdo bi še lahko potem, ko je videl njegovo moč... dvomil, da ni on Sin, Modrost in Božja moč?'Božja oblast ni naravna moč. Oblast Božje ljubezni namreč ustvarja vesolje in z učlovečenjem Edinorojenega Sina, ki se je spustil v našo človeško naravo, ozdravlja od greha pokvarjeni svet. Romano Guardini je zapisal: 'Celotno Jezusovo bivanje je prevod te moči v ponižnost... je oblast, ki se poniža v podobo hlapca.'

Za človeka oblast pogosto pomeni posedovanje, moč, nadvlado, uspeh. Za Boga pa je oblast služenje, ponižnost, ljubezen. To pa pomeni vstopiti v Jezusovo logiko: ki se je sklonil in umil učencem noge (prim. Jn 13,5), ki mu je samo za dobro človeka, ki ozdravlja rane, ki je sposoben tako velike ljubezni, da da svoje življenje, saj je Ljubezen. V eni od svojih pisem je sv. Katarina Sienska zapisala: 'Potrebno je, da vidimo in v resnici osvetljeni z lučjo vere spoznamo, da je Bog popolna in večna Ljubezen, ki ne more hoteti nič drugega kot le to, kar je dobro za nas.'

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, nedelja, 1. februar 2015
Evangelist Marko pripoveduje, da je Jezus, ker je bila sobota, takoj šel v shodnico in začel učiti (prim. v. 21). Ob tem pomislimo na primat Božje Besede, da se tej Besedi prisluhne, da se to Besedo sprejme in se to Besedo oznanja. Ko je namreč prišel v Kafarnáum, ni preložil oznanjanja evangelija, ni najprej mislil na logistiko, kako bo namestil svojo majhno skupnost, kar je bilo gotovo potrebno, ni se mudil z organizacijo. Njegova prva skrb je posredovanje Božje Besede z močjo Svetega Duha. Ljudje v shodnici so ob tem strmeli, kajti Jezus »jih je učil kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki« (v. 22).

Kaj pomeni 'z oblastjo'? Pomeni, da se je v Jezusovih človeških besedah čutila vsa moč Božje Besede, čutila se je oblast samega Boga, navdihovalca Svetega pisma.  Ena od značilnosti Božje Besede je, da uresniči to, kar pravi. Božja Beseda je namreč skladna z njegovo voljo. Mi pa nasprotno pogosto izgovarjamo prazne, neutemeljene ali površne besede, besede, ki niso skladne z resnico. Božja Beseda pa je skladna z resnico ter povezana z njegovo voljo in stori to, kar pravi. In dejansko je Jezus potem, ko je pridigal, takoj pokazal svojo oblast tako, da je osvobodil moža navzočega v shodnici, ki je bil obseden z hudim duhom (prim. Mr 1,23-26). Prav ta Kristusova božanska oblast je prebudila reakcijo satana, navzočega v tem človeku. Jezus je takoj prepoznal glas hudiča in mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« (v. 25). Jezus je samo z močjo svoje besede osvobodil človeka hudega duha. Ponovno so bili navzoči začudeni: Ta človek, od kod prihaja? Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni« (v. 27). Božja Beseda v nas prebudi čudenje. Da to moč ima, da se začudimo.

Evangelij je beseda življenja, ki ne zatira ljudi, nasprotno, osvobaja tiste, ki so sužnji hudobnih duhov tega sveta, bodisi duha nečimrnosti, navezanosti na denar, ošabnosti, čutnosti… Evangelij spreminja srce. Evangelij spremeni življenje, preoblikuje nagnjenja k hudemu v dobre namene. Evangelij je sposoben spremeniti ljudi. Zaradi tega imajo kristjani nalogo, da odrešujočo moč razširjajo vsepovsod in s tem postanejo misijonarji ter glasniki Božje Besede. K temu nas spodbuja sam današnji odlomek, ki se konča z misijonarsko odprtostjo in pravi: »In glas o njem«, glas o Jezusu, »se je takoj razširil po vsej okolici Galileje« (v. 28). Nov nauk, ki ga je Jezus učil z oblastjo, je to, kar Cerkev, skupaj z učinkovitimi znamenji njegove navzočnosti prinaša svetu. Učenje z oblastjo ter osvobajajoče delovanje Božjega Sina, postanejo besede zveličanja in dejanja ljubezni misijonarske Cerkve.

Vedno si zapomnite, da ima evangelij moč spremeniti življenje! Ne pozabite tega, saj evangelij je blagovest, ki nas spreminja, če se mu pustimo spremeniti. Poglejte, zaradi tega vas prosim, da imate vsakodnevni stik z evangelijem, da ga vsak dan berete en odlomek, eno vrstico, ga premišljujete in ga povsod imate s seboj, bodisi v žepu ali v torbici… Torej, da se vsak dan hranite iz tega neusahljivega vrelca zveličanja. Ne pozabite tega! Vsak dan berite odlomek iz evangelija. To je moč, ki nas spreminja, preoblikuje, spreminja življenje, spreminja srce.

Prosimo za materinsko priprošnjo Devico Marijo, njo, ki je sprejela Besedo in jo rodila za svet, za vse ljudi. Naj nas ona uči, da bomo vztrajni poslušalci ter verodostojni  oznanjevalci Jezusovega evangelija.

Angel Gospodov, nedelja, 28. januar 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje (prim. Mr 1,21-28) je del širše pripovedi, imenovane 'dan v Kafarnáumu'. V središču današnje pripovedi je dogodek eksorcizma, preko katerega je Jezus predstavljen kot prerok, mogočen v besedah in v dejanjih.

Vstopil je na sobotni dan v shodnico v  Kafarnáumu in začel učiti. Osebe so strmele nad njegovimi besedami, saj niso bile običajne besede, niso bile podobne tistim, ki so jih običajno poslušali. Pismouki namreč učijo, vendar brez kakšnega koli osebnega ugleda,. Jezus pa nasprotno uči kot tisti, ki ima oblast in s tem razodeva, da je Poslani od Boga in ne kot preprosti človek, ki mora utemeljevati svoj nauk na predhodna izročila. Jezus ima torej polno veljavnost. Evangelij pravi, da so ljudje rekli: »Nov nauk z oblastjo je« (v. 27).

Istočasno pa se Jezus razodeva tudi po delih. V shodnici v Kafarnáumu je bil neki človek obseden z nečistim duhom. Ta se je razkril s kričanjem sledečih besed: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga.« (v. 24). Hudič govori resnico, saj je Jezus prišel uničit Hudiča. Ta nečisti duh pozna Jezusovo moč in tudi razglaša njegovo svetost. Jezus pa mu je zapretil, rekoč: »Umolkni in pojdi iz njega!« (v. 25). Teh nekaj Jezusovih besed zadostuje za zmago nad Satanom, ki je šel iz tega človeka tako, da ga je »stresel in zavpil z močnim glasom« (v. 26), pravi evangelij.

To dejanje je napravilo močan vtis na navzoče. Vse je prevzel strah in so se spraševali: »Kaj je to? Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni« (v. 27). Jezusova moč potrjuje veljavnost njegovega poučevanja, saj ne izgovarja samo besed, ampak tudi deluje. Tako razodeva Božji načrt z besedami in z močjo del. V Evangeliju namreč vidimo, da Jezus med svojim zemeljskim poslanstvom razodeva ljubezen Boga tako s pridiganjem kot s številnimi gestami pozornosti ter pomočjo bolnikom, pomoči potrebnim, otrokom in grešnikom.

Jezus je naš Učitelj, mogočen tako v besedah kot v dejanjih. Jezus nam posreduje vso svetlobo, ki osvetljuje včasih temne poti našega bivanja, posreduje nam tudi moč, potrebno za preraščanje težav, preizkušenj, skušnjav. Pomislimo, kako velika milost je za nas, da poznamo tega tako mogočnega in dobrega Boga. Učitelja in prijatelja, ki nam  kaže pot ter skrbi za nas, še posebej, ko smo pomoči potrebni.

Devica Marija, žena poslušanja, naj nam pomaga ustvariti tišino okoli nas in v nas, da bomo prisluhnili med hrupom sporočil sveta najbolj verodostojno besedo, ki obstaja, torej besedo svojega Sina Jezusa, ki oznanja smisel našega bivanja in nas osvobaja vsakršne sužnosti, tudi tiste Hudičeve.