Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Monike, matere sv. Avguština
Sveto Moniko smatramo za vzornico in zavetnico krščanskih mater. Največ o njej je zapisano v avtobiografiji njenega sina, to je v knjigi Izpovedi, ki je ena izmed najbolj branih knjig vseh časov. Tam izvemo, da je sv. Avguštin črpal Jezusovo ime že iz materinega telesa in da ga je ona vzgojila v krščanski veri. Pridobljena načela vere pa so ostala vtisnjena v njem, tudi v letih, ko je živel v moralni in duhovni razvratnosti. Monika, njegova mati, ni nikoli prenehala moliti zanj in za njegovo spreobrnjenje. Dejansko je doživela radost, ko bi ga videla, da se je vrnil k veri in da je sprejel krst. Bog je prisluhnil molitvam te svete mame, kateri je škof iz mesta Tagaste že sam rekel: Nemogoče je, da bi se otrok tolikih solza pogubil. Sveti Avguštin ne samo, da se je spreobrnil, ampak se je odločil, da bo v polnosti posvetil meniškemu življenju. Vrnil se je v Afriko in tam ustanovil skupnost menihov.
Pretresljivi in spodbudni so tudi zadnji duhovni pogovori med sv. Moniko in njenim sinom sv. Avguštinom. Pogovori so se odvijali v obmorskem mestu Ostiji, blizu Rima, kjer sta mati in sin preživela določen čas v miru neke hiše, preden se je ta odločil, da se vkrca na barko za Afriko. Takrat je sv. Monika postala zanj že 'več kot mati, vir njegovega krščanstva'. Njena edina dolgoletna želja je bila Avguštinovo spreobrnjenje. Zdaj pa ga je gledala kako se začenja njegova pot posvečenega življenja. V Avguštinovi knjigi Izpovedi je zapisan tudi eden izmed pogovorov z njegovo materjo. To je eden izmed najlepšim prizorov: sv. Avguštin in njegova mati sta v prenočišču v Ostiji, in skozi okno vidita nebo in morje. Gledajoč onkraj tega neba in morja se v nekem trenutku dotakneta Božjega srca v tihoti stvaritev. In tukaj se pojavi temeljna ideja hoje k resnici: stvaritve morajo obmolkniti, nastopiti mora tišina v kateri Bog lahko spregovori. Včasih obstaja neke vrste strah pred tišino, pred zbranostjo, pred razmišljanjem o lastnih dejanjih, pred globokim smislom življenja. Večkrat se daje prednost bežnim trenutkom, za katere mislimo, da nam bodo zagotovili trajajočo srečo. Strah nas je, da bi iskali Resnico. Morda pa nas je še bolj strah, da bi Resnica našla nas.
V duhu resnice in zadovoljstva je tako sv. Monika umrla 27. avgusta leta 387. Stara je bila 56 let. »Svojemu sinu je rekla naj si ne dela skrbi glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat.
